Pozdravljeni, obiskovalec  PRIJAVA



Show my name in the online users list

Forgot your password?

IZJAVA ZA JAVNOST pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

Člani Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so na današnji novinarski konferenci predstavili svoja stališča v zvezi s potekom pogajanj o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju, zahteve Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja v zvezi s tem in zaostrovanje sindikalnih aktivnosti, ki jih vodijo sindikati pogajalske skupine zaradi vladnega zavračanja predlogov pogajalske skupine za odpravo teh anomalij.

FOTO: Mitja Šuštar (z leve: Ana Jakopič, namestnica vodje pogajalske skupine in Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine)


IZJAVA ZA JAVNOST

Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSRSJS), v okviru katere deluje 28 sindikatov javnega sektorja, izmed teh sindikati iz štirih sindikalnih central, je v preteklem tednu zapustila pogajanja z vladno stranjo o odpravi plačnih anomalij, saj vladna stran vztrajno zavrača možnost, da bi hkrati potekala pogajanja tako o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, kot tudi pogajanja o odpravi anomalij zaradi spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest. Po prepričanju PSRSJS je to edini način, ki bi preprečil nastajanje vedno novih anomalij in neskončno nadaljevanje pogajanj o spremenjenem vrednotenju posameznih skupin delovnih mest, kar se v tem trenutku nakazuje in v povezavi s preteklimi dogovori med Vlado in posameznimi skupinami močno načenja enoten plačni sistem. PSRSJS je skladno s tem v preteklem tednu vladni strani tudi posredovala svoj pogajalski predlog spremenjenega vrednotenja orientacijskih delovnih mest in nazivov, ki bi morali predstavljati temelj za uvrščanje vseh ostalih delovnih mest in nazivov v plačne razrede s kolektivnimi pogodbami dejavnosti in poklicev.

Kljub dejstvu, da že zdavnaj potekli roki iz dogovora iz decembra 2016, v katerih bi se morala pričeti pogajanja o odpravi anomalij, tako tistih na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, kot tistih iz naslova spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest, smo iz sporočila za javnost po seji Vlade dne 30. 11. 2017 razbrali, da Vlada še naprej vztraja na ločenih pogajanjih. Takšna odločitev je po našem prepričanju nerazumna, izrazito kratkovidna in škodljiva. Zavračanje razumemo kot odločitev Vlade, da se dokončno poruši enoten plačni sistem, k čemur je sama že doslej izdatno prispevala in še prispeva s svojimi odločitvami. Razumeli ga bomo tudi kot nadaljevanje vladnega sledenja interesom posameznih vplivnih skupin v javnem sektorju, ki jim plačni sistem ne ustreza, saj računajo, da bodo sami v ločenih pogajanjih z Vlado dobili več, pa čeprav na račun drugih skupin javnih uslužbencev. Sindikati, ki delujejo v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja se bomo takšnim poskusom ostro uprli, saj je edina alternativa našemu predlogu in ohranitvi enotnega plačnega sistema v tem trenutku, ko vladna stran ne ponuja nikakršne alternative, popoln kaos na področju plač v javnem sektorju z neobvladljivimi, čeprav verjetno marsikje tudi utemeljenimi interesnimi zahtevami posameznih skupin. Morda pa si Vlada želi prav tega, pri tem pa ima očitno pred očmi zadovoljitev partikularnih interesov nekaterih konkretnih skupin in izogib pogajanjem o sprostitvi še veljavnih varčevalnih ukrepov, med katerimi je tudi 8 % znižanje vrednosti plačnih razredov z ZUJF.

Da gre za ozke partikularne interese nenazadnje kaže tudi odločitev vladne strani, s katero smo bili sindikati PSRSJS seznanjeni naključno in mimogrede, in sicer da je Vlada zgolj s sindikati Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki jo vodi g. Branimir Štrukelj, zaključila pogajanja o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom na način, ki dejansko v ničemer ne prinaša odprave anomalij. Že bežen pogled na dogovor med KSJS in Vlado kaže, da razen orientacijskih delovnih mest v plačni skupini J, ki se dvigujejo za 1 plačni razred, nobeno drugo orientacijsko delovno mesto ne pridobiva ničesar. Hkrati je to bistveno manj, kot je zahteva največjega sindikata v KSJS za delovna mesta v izobraževanju.

V PSRSJS takšnemu načinu odločno nasprotujemo. Zdi se, da je posiljevanje z bliskovito uskladitvijo parcialnega dogovora o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom v funkciji odpustka za kasnejše lažje dogovarjanje o še bolj partikularnih in netransparentnih zahtevah SVIZ-a in za čimprejšnji prehod za vsako ceno k pogajanjem o teh zahtevah. Kakšen je interes drugih sindikatov v KSJS za takšen način pogajanj in podporo predlogom SVIZ-a, ni jasno.

Opozarjamo, da bi bili morebitni dogovori, sklenjeni na takšen način in očitno na škodo velikega števila javnih uslužbencev, tako z vidika legalnosti, kot tudi z vidika legitimnosti, sporni. Tako Vlada, kot sindikati iz KSJS se očitno niso ničesar naučili iz izkušnje z aneksom št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor, s katerim so ob nasprotovanju ostalih sindikatov v javnem sektorju javne uslužbence prikrajšali za odpravo tretje in četrte četrtine plačnih nesorazmerij, kar je vodilo v dolgotrajne sodne spore, ki so potrdili nezakonitost dogovora med Vlado in KSJS. Ob tem poudarjamo, da ne glede na javno poudarjanje preglasovanja kot načina sprejemanja vladnih odločitev v zvezi s plačnim sistemom v zadnjem obdobju po prepričanju PSRSJS odgovornost za vladne odločitve enako nosijo vsi člani Vlade kot kolektivnega organa.

Za sindikate v PSRSJS tudi v primeru sklenitve dogovorov med Vlado in sindikati v KSJS anomalije nad 26. plačnim razredom ne bodo odpravljene. Za zaščito interesov svojih članov so številni sindikati, ki delujejo v okviru PSRJS v zadnjih dneh oblikovali stavkovne odbore, nekateri sindikati pa bodo to storili v prihodnjih dneh, ko bo tudi potekalo odločanje o napovedi stavke v teh sindikatih.

Stavkovne zahteve, ki bodo skupne vsem sindikatom, ki bodo stavko napovedali, so:

  1. V okviru enotnega plačnega sistema takojšnja in hkratna odprava preostalih anomalij pri vrednotenju delovnih mest nad 26. plačnim razredom in anomalij, nastalih zaradi spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest z dvigom plačnih razredov delovnih mest nad 26. plačnim razredom za 3-4 plačne razrede v skladu s predlogom, ki ga je dne 29.11.2017 podala Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in z dvigom plačnih razredov delovnih mest do 26. plačnega razreda za 2 plačna razreda.
  2. Najkasneje s 3.1.2018 začetek odpravljanja še preostalih varčevalnih ukrepov, vključno z 8% znižanjem vrednosti plačnih razredov po Zakonu za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012;
  3. Zagotovitev sredstev delodajalcem za povečane stroške dela iz predhodnih dveh točk.

Točen datum stavke v tem trenutku še ni določen, najverjetneje pa bo stavka potekala sredi meseca januarja, ko bodo potekale tudi sindikalne protestne akcije, ki jih bodo aktivno podprli tudi sindikati, katerih članstvo ima omejitve ali prepoved pravice do stavke.

V PSRSJS Vlado pozivamo k razumu, preden bo prepozno in preden bo enotni plačni sistem dokončno zašel v enosmerno ulico. Vlada lahko napako, ki jo je zagrešila s sklepanjem separatnih dogovorov, odpravi le s tem, da takšnih dogovorov ne sklepa več in da sprejme odgovornost in se sooči s posledicami svojih odločitev ter ponovno vzpostavi razmerja v vrednotenju delovnih mest, ki so bila porušena, zlasti s tem, ko je pristala na povišanje delovnih mest zdravnikov v izhodišču za 3 do 7 plačnih razredov. Ob vztrajanju na obstoječem stanju ob nespremenjenem zakonskem okvirju, se temeljno načelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem pripada javnim uslužbencem enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih in mu je zavezana tudi Vlada, zdi vedno slabša šala, ravnanje Vlade pa zavestno vzpostavljanje in ohranjanje stanja, ki s tem načelom nima več nikakršne povezave.

Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja