Odziv KSS PERGAM na Komentar SBC v zvezi z davčno reformo

FOTO: spletna stran http://www.ess.si/ess/ess-si.nsf/ekonomsko-socialni-svet/

 

Objavljamo odziv KSS Pergam na Komentar SBC – Kluba slovenskih podjetnikov v zvezi z davčnimi spremembami, ki jih je Vlada RS sprejela prejšnji teden.

Komentar SBC najdete na povezavi: https://www.sbc.si/2019/10/07/komentar-sbc-zaposleni-v-podjetjih-si-zasluzijo-visje-place/

ali v priponki: Komentar_SBC_Zaposleni_v_podjetjih_si_zasluzijo_visje_place

 

Odziv KSS Pergam na Komentar Kluba slovenskih podjetnikov v zvezi z davčno reformo: 

Spoštovani,

Zahvaljujemo se vam za vaš komentar v zvezi z davčnimi spremembami, ki ste nam ga posredovali, čeprav se sprašujemo, zakaj nam je bil poslan. Morda zato, ker naj bi bili sindikati tisti, ki naj bi blokirali davčne spremembe in naj bi bili po vašem posledično proti višjim plačam zaposlenih, kot je moč razbrati namig iz naslova vašega komentarja in njegove rdeče niti? Vaš komentar izrecno ne naslavlja nikogar. Če smo prej omenjeni namig napačno razumeli, naj bo to sporočilo namenjeno predstavitvi stališč KSS PERGAM v zvezi z davčno reformo. Če pa naj bi se v komentarju prepoznali sindikati, pa je potrebno k temu dodati, da je komentar demagoški in zavajujoč, predvsem pa namenoma ali zaradi pomanjkanja informacij o stališčih, izraženih v okviru Ekonomsko socialnega sveta, spregleda ali zamolči nekatere pomembne poudarke in vidike predlagane davčne reforme.

Najprej je potrebno poudariti, da smo v KSS PERGAM v usklajevanjih za paket davčnih reform aktivno in konstruktivno sodelovali ves čas, pri tem pa smo sledili dvema temeljnima ciljema, ki si jih je na začetku zadala Vlada in smo se z njima v načelu strinjali. To sta: 1. prenos davčne obremenitve v večji meri iz obdavčitve dela na obdavčitev kapitala (kapitalski dobički in davek od dohodka pravnih oseb) ter 2. javnofinančna nevtralnost. Predlogi Ministrstva za finance so se sicer iz kroga v krog tik pred zdajci spreminjali, dejstvo pa je, da zadnji predlog le v manjši meri sledi prej omenjenima ciljema.

V KSS PERGAM smo nekatere predlagane rešitve izrecno podprli in menimo, da jih je potrebno sprejeti. Takšne so npr. spremembe na področju splošne in dodatne splošne davčne olajšave pri dohodnini in dvig (uskladitev) vrednosti dohodninskih razredov, strinjali smo se tudi z znižanjem dohodninske stopnje pri 3. dohodninskem razredu. Podprli smo tudi uvedbo minimalne efektivne davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb na ravni 7%. Smo pa imeli skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami na predlagane spremembe tudi kar nekaj pripomb. Naša pričakovanja, da se bo davčna razbremenitev dela uravnotežila z večjo davčno obremenitvijo kapitala, so se izpolnila le deloma. V vašem komentarju se osredotočate predvsem na razbremenitev dela, čeprav bi bilo ob nenehnem poudarjanju, da je delo v Sloveniji nadpovprečno obremenjeno, bilo korektno navesti tudi, da sta na drugi strani kapital in premoženje obremenjena podpovprečno. Uvedba minimalne efektivne davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb bo tako skupno efektivno davčno stopnjo povišala zgolj za 0,8%, in sicer iz 13,1% na 13,8%. Na drugi strani pa so učinki davčne razbremenitve na področju dohodnine po našem mnenju neustrezno razporejeni. Po našem mnenju bi morali biti razbremenitve deležni vsaj še zaposleni v drugem dohodninskem razredu, namesto tega pa bi lahko ostala meja za najvišji, 5. dohodninski razred nespremenjena ali pa vsaj zvišana manj, kot to predlaga Ministrstvo za finance. Ena od variant Ministrstva za finance je predvidevala znižanje dohodninske stopnje v prvem dohodninskem razredu, s čemer smo se strinjali, vendar je ministrstvo kasneje predlog umaknilo, čeprav bi bili učinki takšne razbremenitve po našem mnenju bolj pravično in enakomerno razporejeni. Od razbremenitev v nižjih dohodninskih razredih imajo namreč koristi vsi, tudi tisti v višjih dohodninskih razredih, medtem ko obratno seveda ne velja. Prejemki osebe v petem dohodninskem razredu namreč niso v celoti obdavčena po davčni stopnji 50%, temveč je po tej stopnji obdavčena šele nad določeno mejo, prejemki do te meje pa so obdavčeni po nižjih stopnjah, kot jih določa dohodninska lestvica. Ta podatek delodajalska (pa tudi Vladna) stran vedno znova zamolči! Ste tudi to imeli v mislih, ko ste zapisali , da se nek podatek zamolči zaradi nekakšnih skritih interesov? Prav tako bi bilo korektno, da bi na enak način, kot ste prikazali razliko pri višini prispevkov za zdravstveno zavarovanje glede na višino plače prikazali tudi učinke vladnega predloga davčne reforme glede na višino plače. Vsekakor pa iz navedenega nikakor ni mogoče zaključiti, da sindikati nasprotujemo višjim plačam. Nasprotno, višje plače zahtevamo za večji krog zaposlenih, razporeditev učinkov davčne reforme na tem področju pa bi morala biti bolj uravnotežena. Dodajamo pa, da je napačno razumevanje, da je potrebno višje plače zagotavljati preko davčne razbremenitve. Rasti bi morale tudi ali predvsem bruto plače, seveda pa je lahko temu komplementarna tudi fiskalna politika na področju dohodnine.

Povsem pavšalno je tudi vaše navajanje učinkov višji plač (ter višje ali manjše davčne obremenitve) na davčne prilive, oziroma kot navajate: »Če ne bo več davčnih prilivov, ne bo več denarja za razvoj športa, umetnosti, zdravstva, šolstva, ne bomo mogli več nameniti za pokojnine …«. Navedeno seveda drži, hkrati pa drži tudi, da na zmanjšanje davčnih prilivov vpliva tudi relativno nizka davčna obremenitev kapitala in premoženja, zato je potrebno tudi razbremenjevanje z dohodnino uvajati previdno prav zato, ker utegnejo v primeru izpada davčnih prilivov iz dohodnine, ki niso nadomeščeni z drugim davčnim virom, nastati težave s financiranjem prav tistih sistemov, ki jih omenjate sami, kar v skrajnem primeru lahko vodi v sofinanciranje teh sistemov »iz žepa«.

Upoštevaje navedeno je sindikalna stran na seji Ekonomsko socialnega sveta izpostavila predloge, ki jih podpira, ni pa izrazila podpore celotnemu paketu davčnih sprememb. Kljub temu pa je enotno predlagala, da se paket pošlje v vladni (in nato zakonodajni) postopek, v tem času pa se izvede še kakšen poskus usklajevanja, ki bi pripeljal do boljših rešitev, zlasti na področju dohodnine. Žal delodajalska stran tega predloga ni sprejela, paket zakonodaje pa je šel v nadaljnji postopek brez podpore Ekonomsko socialnega sveta.

Na tem mestu se ne bom podrobneje opredeljeval do vaših komentarjev, ki se nanašajo na prispevke, saj menim, da je v razmerju do paketa davčnih sprememb komentar neumesten. Seveda je oboje usodno povezano in ima pomemben vpliv na strošek dela. Vendar sta sistema povsem različna (pri prispevkih ni lestvice, temveč so le-ti linearni, premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa je celo regresivna), prav tako je različen namen davkov na eni ter prispevkov za socialna zavarovanja na drugi strani. Slednja v veliki meri dejansko temeljijo na solidarnosti in po našem trdnem prepričanju je to njihova kvaliteta, ki jo je potrebno ohranjati in v primeru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tudi krepiti. Neumestna je po našem prepričanju tudi navedba glede tega ali je plača delavca bruto plača ali bruto bruto plača, saj naj bi tako prispevke delodajalca, kot tudi delavca dejansko plačal delodajalec. Oboji prispevki skupaj z neto plačo, davki, povračili stroškov ter drugimi prejemki iz delovnega razmerja sicer res tvorijo strošek dela, vendar je plača delavca vendarle lahko zgolj bruto plača, ki poleg neto plače vključuje še dohodnino in prispevke delavca, medtem ko prispevki delodajalca po definiciji ne morejo predstavljati plače delavca, saj že njihovo ime pove, da gre za prispevke DELODAJALCA. Ni tudi jasen namen stavka »Nihče v javni razpravi ljudem ne pove, koliko vsak mesec dejansko plačajo za zdravstveno zavarovanje.«. Je namen poudariti, da plačujejo preveč? S kakšnim namenom in s kakšnimi posledicami?

Seveda ne pričakujem, da se boste z vsemi našimi stališči strinjali, kot verjetno tudi vi ne pričakujete, da se bomo mi strinjali z vašimi. Pričakujem pa, da vaši komentarji ne bodo demagoški in da bodo temeljili na preverjenih informacijah. V kolikor ste v dvomu o tem, kakšna so naša stališča, vam predlagamo, da se o njih prepričate iz prve roke, preden jih javno komentirate.

S spoštovanjem,

Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM