Uvod
Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM (v nadaljevanju: KSS PERGAM) je sindikalna centrala, reprezentativna za območje države in ima zavoljo tega položaja odgovornost, da pri svojem delovanju poleg interesov lastnega članstva zasleduje tudi širše interese delavk in delavcev ter drugih, ki delajo za svoje preživetje, ki šele bodo vstopili na trg dela ali pa ki niso (več) aktivni na trgu dela in uživajo pravice iz socialnih zavarovanj. Višja stopnja blaginje v družbi je zato eden od ciljev, ki jih pri svojem delovanju zasleduje KSS PERGAM.
Ustavna pravica do sindikalne svobode je ena temeljnih pravic delavk in delavcev, na kateri temelji KSS PERGAM in predstavlja ključen gradnik demokratične družbe in socialne države. Varstvo pravic delavk in delavcev, delovanje sistemov socialne varnosti in socialnih zavarovanj ter izvrševanje sindikalne svobode so tesno povezani z delovanjem pravne države. KSS PERGAM bo zato pri svojem delovanju stremela k zaščiti načel pravne in socialne države, sindikalne svobode, enakosti pred zakonom in drugih ustavnih pravic in svoboščin. Predvidljivi in zanesljivi standardi na področju pravne in socialne države zagotavljajo temelj za razvoj, napredek in blaginjo.
KSS PERGAM svoje delovanje temelji na solidarnosti, ki mora biti tudi temelj delovanja sindikatov, povezanih v KSS PERGAM. Načelo solidarnosti bo KSS PERGAM zasledovala ne le pri lastnem delovanju, temveč tudi pri obravnavi sprememb sistemov socialne varnosti in socialnih zavarovanj, ki predstavljajo varnostno mrežo in morajo zagotavljati solidarnost med člani družbe. Podpirali bomo krepitev in razvoj prostovoljstva in karitativnosti, vendar država svoje odgovornosti, ki jo ima do zagotavljanja socialne varnosti prebivalstva in delovanja sistemov socialnega zavarovanja ne more in ne sme prelagati na humanitarne organizacije in prostovoljce. Varovanje posameznika in ranljivih družbenih skupin z mehanizmi socialne države je eden izmed temeljnih pogojev za trajen razvoj družbe in preprečevanje socialnih nemirov.
Pravice so neločljivo povezane z dolžnostmi. Posameznik ali skupina, ki zavrača prevzemanje dolžnosti, ne more računati z neomejeno solidarnostjo tistih, ki ob pravicah sprejemajo tudi dolžnosti.
Trajnosten in uravnotežen razvoj
Cilje, zapisane v tem programu, želi KSS PERGAM prvenstveno dosegati s socialnim dialogom med vsemi deležniki, tako bilateralno z delodajalci oziroma njihovimi organizacijami, kot tudi z vlado, kjer nastopa kot oblast ali kot delodajalec v javnem sektorju, pri čemer morata biti ti dve vlogi v dialogu jasno ločeni. V socialnem dialogu je potrebno iskati širši družbeni konsenz tako glede dolgoročnih strateških odločitev, kot tudi glede konkretnih rešitev v predlogih, ki so predmet socialnega dialoga. Le na ta način je mogoče zagotavljati legitimnost sprejetih odločitev, olajšati sprejemljivost sprejetih odločitev in njihovo implementacijo v praksi. Dialog mora biti vključujoč, zanj pa mora biti zagotovljenega dovolj časa ter ustvarjeni pogoji za enakopravno sodelovanje in graditev zaupanja med partnerji. Vsaka od strank tega dialoga se mora zavedati svoje vloge, odgovornosti, pravic in dolžnosti. KSS PERGAM se bo pri svojem delovanju po potrebi v zvezi s posameznimi vprašanji, ki zadevajo njeno članstvo, povezovala tudi s širšo civilno družbo, vendar civilni dialog ne sme in ne more nadomestiti socialnega dialoga.
Potrebno je vložiti napor v sklenitev novega socialnega sporazuma, katerega naravnanost bi morala biti dolgoročna, njegova veljavnost pa časovno pokrivati najmanj mandat enega sklica državnega zbora. Socialni sporazum mora slediti izhodiščem, začrtanim v tem programu, njegova temeljna vsebina pa bi moral biti družbeni dogovor o rešitvah, ki bodo zagotavljale večjo blaginjo prebivalcem Republike Slovenije, pri čemer bomo v KSS PERGAM pri tem posebej osredotočeni na blaginjo delavk in delavcev.
V tej luči je izjemnega pomena učinkovita in zmogljivostim družbe prilagojena uporaba javnih sredstev, pri čemer pa morajo biti jasno, transparentno in demokratično določene prioritete in razdelitev javnih sredstev, ki se namenjajo za izvrševanje teh prioritet. Učinkovitost se mora odražati predvsem v sposobnosti kakovostnega, strokovnega, časovno racionalnega delovanja javnega sektorja z razpoložljivimi kadrovskimi in drugimi resursi ter v njegovi ustrezni teritorialni in organizacijski mreži. Trajnostno naravnan razvoj naj temelji na razvojno naravnanem gospodarstvu, višanju dodane vrednosti in ustrezno delitvijo ustvarjenega med delo in kapital ter ustreznim ravnovesjem med davčno obremenitvijo dela, kapitala in premoženja, pri čemer bi bilo potrebno za financiranje dodatnih potreb in pravic na področju socialnih zavarovanj vire iskati širše in ne le pri plačah zaposlenih, pri davčnih spremembah na področju dohodnine, davkov na kapital in premoženje, vključno z davkom na nepremičnine ter pri davkih na potrošnjo pa bo KSS PERGAM zagotavljala pravično delitev davčnih bremen in v primeru razbremenitev najmanj javnofinančno nevtralnost z nadomeščanjem z drugimi viri.
Učinkovit javni sektor ter delujoči sistemi socialne varnosti v največji meri zagotavljajo enake možnosti in dostopnost do javnih storitev in s tem preprečujejo nesorazmerno razslojevanje družbe, zato je potrebno ohranjati, spodbujati, krepiti in razvijati delovanje javnih služb in subjekte javnega prava, ki jih izvajajo, od njih pa zahtevati kakovostno, strokovno in učinkovito delovanje. Premišljen davčni sistem, ki ne sme biti usmerjen v splošno zniževanje davkov in prispevkov, bi moral biti zato v interesu družbe kot celote. Dejavnosti in projekte, v katerih lahko javne finance uresničijo razvojno vlogo, je potrebno opredeliti v socialnem dialogu.
Prav tako je za trajen razvoj družbe in stabilno gospodarsko rast potrebno močno, razvojno in inovativno gospodarstvo. Gospodarska politika mora zato zlasti s fiskalnimi, investicijskimi in drugimi ukrepi zagotavljati čim boljše pogoje za razvoj takšnega gospodarstva, v zameno pa lahko pričakuje družbeno odgovornost gospodarskih subjektov. Izkušnje iz gospodarske krize, obdobja epidemije in njenih posledice ter energetske krize so pokazale, da trdnost gospodarske strukture in pravočasno ukrepanje zmanjšuje tveganje nastanka večjih škodnih posledic v primeru gospodarskih kriz, medtem ko jih strogi varčevalni ukrepi povečujejo in dušijo gospodarsko rast. Z namenom preprečitve izgube delovnih mest v primeru zaostritve gospodarskih razmer je zato potrebno na eni strani pripraviti nabor ad hoc ukrepov, ki so se v praksi v preteklosti že izkazali kot učinkoviti, na drugi strani pa vzpostaviti shemo, ki je lahko stalno v veljavi in se aktivira ob nastanku kriznih razmer.
Kljub temu, da je trenutno v Sloveniji rekordno nizka brezposelnost in rekordno visoko zaposlenost, je eno od ključnih vprašanj, kako do novih, kakovostnih delovnih mest. Z ukrepi ekonomske politike je potrebno omogočiti odpiranje novih, tehnološko sodobnih, okoljsko sprejemljivih delovnih mest s čim boljšimi delovnimi pogoji ter večjo zaščito delavčeve varnosti in zdravja pri delu. Potrebno je spodbujati zelene tehnologije in obnovljive vire energije, racionalno gospodarjenje z naravnimi viri, krožno gospodarstvo in uvajati načelo trajnostnega gospodarjenja na vseh področjih.
Ena ključnih nalog je zagotavljanje pravične digitalne preobrazbe in zelenega prehoda, ki mora biti osrednje vodilo pri prestrukturiranju gospodarstva, da bo bolj trajnostno naravnano in okoljsko sprejemljivo, enako pa velja za soočanje z izzivi prihodnosti dela v digitaliziranem in robotiziranem poslovnem in delovnem okolju, ki je posledica tehnološkega razvoja. Pri uvajanju vseh teh sprememb mora biti v ospredju socialni vidik prehoda in vpliv na zaposlene ter sprejeti ustrezni ukrepi za zmanjšanje negativnih posledic na število delovnih mest, zaposlene, na sisteme socialne varnosti in financiranje javne porabe. V ta namen je potrebno zagotoviti sredstva za prestrukturiranje podjetij, vključno s pravočasnimi prekvalifikacijami in dokvalifikacijami zaposlenih, s ciljem ohranjanja delovnih mest in odpiranja novih, kvalitetnejših delovnih mest, ki bodo postopoma tudi nadomestila nekatera delovna mesta, ki zaradi sprememb ne bodo več potrebna in za prilagajanje davčne politike tem izzivom. Za tiste, ki kljub ukrepom ne bodo mogli poskrbeti zase, je potrebno zagotoviti socialno varstvene sheme, da ne bodo ostali zadaj in bili zaradi zelenega ali digitalnega prehoda prizadeti. Posebno pozornost je potrebno nameniti izzivom, ki jih v delovna razmerja in delovna okolja na splošno prinaša umetna inteligenca in algoritmi, na katerih temelji, ter novim oblikam dela, ki jih omogoča digitalno okolje in njihovemu urejanju. Prizadevali si bomo za reguliranje uporabe umetne inteligence, ki mora temeljiti na načelu, da ima nadzor in končno besedo pri odločanju človek in na nediskriminatornosti algoritmov, na katerih temelji umetna inteligenca. Ne glede na možnosti, ki jih prinaša tehnološki napredek, mora biti delavcem zagotovljena pravica do zasebnosti, pravica do odklopa in ustrezna zaščita njihovih osebnih podatkov.
Od lastnikov družb je potrebno zahtevati odgovorno lastništvo ter spoštovanje gospodarske, ekonomske, socialne in ekološke funkcije lastnine. To je potrebno upoštevati tudi pri spremembah lastništva, zlasti v primeru prodaje večinskih deležev v državnih podjetjih, kjer bomo vztrajali na tem, da je v postopkih prodaje potrebno zagotoviti ohranjanje obstoječih delovnih mest in potencial za odpiranje novih, kvalitetnih delovnih mest ter nadaljnji razvoj podjetij in ohranitev proizvodnje v Sloveniji. Pomembno vlogo pri razvoju gospodarstva mora igrati tudi Slovenskih državni holding (SDH), zlasti po združitvi z DUTB, ki ne sem biti v vlogi prodajalca državnega premoženja, temveč bi moral postati aktivni upravljavec državnega premoženja, ki bi kot odgovoren lastnik moral skrbeti za razvoj podjetij v svojem portfelju, vključno z vlaganji v ta podjetja. Izjemno pomembno vlogo mora odigrati tudi pri poslovnem, finančnem, energetskem in digitalnem prestrukturiranju gospodarskih družb, pri čemer bi moralo biti SDH omogočeno tudi pridobivanje novih naložb.
Na izzive globalizacije moramo odgovoriti z razvojno strategijo, ki bo zagotovila uspešno zmanjševanje posledic socialnega tveganja zaradi globalizacije. Potrebno je ustvariti pogoje za povečanje inovacijske sposobnosti gospodarskih subjektov. V ta namen je potrebno vzpostaviti učinkovite mehanizme za vzpodbujanje sodelovanja med gospodarstvom, inovatorji in raziskovalno-razvojnimi inštitucijami. V to sodelovanje se bo vključevala tudi KSS PERGAM, V pogovorih o mednarodnih, zlasti trgovinskih sporazumih je potrebno poskrbeti za ohranitev delovno-pravnih, socialnih in okoljskih standardov in možnosti za njihov dvig.
Politika zaposlovanja
Potrebno je poskrbeti, da bo brezposelnost ostala na ravni pod 4%. Z aktivno politiko zaposlovanja je potrebno skrbeti za nadaljnje zmanjševanje razlik v stopnji nezaposlenosti med regijami in da se odpravi strukturna brezposelnost. Z ukrepi aktivne politike zaposlovanja je potrebno doseči kar najkrajši čas, ki preteče od izgube zaposlitve posameznika do njegove ponovne zaposlitve, po možnosti pa še pred izgubo zaposlitve, z vključevanjem še zaposlenih delavcev v posamezne ukrepe in z njimi zmanjšati tveganje, da posameznik preide v odprto brezposelnost.
Na izzive pomanjkanja delovne sile je potrebno odgovoriti z zagotavljanjem sredstev za prilagajanja delovnih mest starejšim zaposlenim, omogočanjem in spodbujanjem daljšega ostajanja v zaposlitvi po izpolnitvi pogojev za upokojitev, vseživljenjskim učenjem, vzpodbujanjem čim hitrejšega zaposlovanja tistih mladih, ki vstopajo na trg dela, tudi s spodbujanjem kadrovskega štipendiranja in z učinkovito migracijsko politiko, ki zagotavlja integracijo in enakopravnost tujih delavcev. Delovno zakonodajo je potrebno prilagoditi mladim družinam in delavcem, ki skrbijo za starejše. Dolgotrajno brezposelnost je potrebno z vsemi sredstvi izkoreniniti ter zagotoviti aktivacijo dolgotrajno brezposelnih.
Fleksibilne oblike organiziranja dela in zaposlovanja je potrebno v soglasju s socialnimi partnerji redefinirati, pri čemer je potrebno posebej izpostaviti potrebe po usklajevanju poklicnega in družinskega življenja in doslednem spoštovanju delovnopravnih standardov. Fleksibilne oblike zaposlovanja je potrebno z vidika pravic tistih, ki delajo, uskladiti primerljivo s tradicionalnimi oblikami zaposlovanja, osebno veljavnost kolektivnih pogodb pa smiselno razširiti tudi na delavce, ki delajo v fleksibilnih oblikah zaposlitve. Uporabo le-teh je potrebno omejiti in preprečiti, da bi bila njihova uporaba stvar proste presoje delodajalcev, ob tem pa zagotoviti, da bodo uporabljene le v izjemnih primerih, za katere je predvidena njihova uporaba. Na tem področju in tudi na drugih področjih spoštovanja delovno-pravne zakonodaje je potrebno okrepiti nadzor in zagotoviti, da bodo imele inšpekcijske službe ustrezna pooblastila za sankcioniranje ugotovljenih kršitev delovno-pravne zakonodaje in kolektivnih pogodb. Posebno pozornost je potrebno nameniti organiziranju delavcev, katerih zaposlitve so fleksibilne in podpirati aktivnosti za izboljšanje njihovega položaja, saj nižanje standarda njihovih pravic znižuje standard pravic vseh delavcev in segmentira trg dela.
Politiko zaposlovanja moramo opredeliti kot eno ključnih politik stabilnega razvoja družbe, pri čemer je nujen konsenz socialnih partnerjev pri oblikovanju aktivne politike zaposlovanja. V ukrepe aktivne politike zaposlovanja naj se vključujejo tudi tisti zaposleni, za katere obstaja verjetnost, da bodo v kratkem izgubili zaposlitev, z namenom večanja njihovih zaposlitvenih možnosti. Za doseganje cilja polne zaposlenosti je nujno potrebno okrepiti institucije, ki so odgovorne za področje zaposlovanja. Krepitev naj temelji na povečanju učinkovitosti organizacijskih struktur in usposobljenosti kadrov.
Varnost in zdravje pri delu
Gospodarske aktivnosti morajo služiti splošnemu napredku družbe. Dvig produktivnosti mora izvirati predvsem iz naslova razvoja, inovativnosti, posodobitve proizvodnje ter vlaganja v znanje in usposabljanje zaposlenih in ne na račun večje intenzivnosti ter ekstenzivnosti dela. Del ekonomskih učinkov povečane produktivnosti naj se nameni za izboljševanje delovnih pogojev in za ustvarjanje pogojev za postopno skrajšanje delovnega tedna s 40 ur na 32 ur ob nespremenjeni plači. Pot, po kateri lahko pridemo do skrajšanega delovnega časa, je potrebno dogovoriti v socialnem dialogu, z upoštevanjem dejstva, da so se obremenitve na delovnih mestih v zadnjih letih močno povečale in da so razlike med delodajalci glede sposobnosti skrajševanja delovnega časa. Prav tako je potrebno upoštevati, da se bo s podaljševanjem delovno aktivnega obdobja za posameznika povečala življenjska delovna obremenitev.
V duhu načela trajnostnega ohranjanja delovne sposobnosti je potrebno zagotoviti spoštovanje evropskih predpisov in slovenske zakonodaje, ki ureja dnevni in tedenski počitek. Letni dopust je z vidika ohranjanja duševnega in telesnega zdravja nujen element ohranjanja zdravja, zato je nujno, da je vsakemu delavcu omogočeno koriščenje letnega dopusta in pravica do dnevnega in tedenskega počitka in to tako, da te pravice tudi dejansko dosežejo svoj namen, vključno z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja.
Pri organizaciji delovnih procesov je potrebno ob upoštevanju pogojev dela in ob zagotavljanju zaščitnih ukrepov bistveno zmanjšati vplive bioloških, kemijskih in fizikalnih tveganj za zdravje zaposlenih. Posebno pozornost je potrebno posvetiti zmanjševanju tistih dejavnikov tveganja, ki povzročajo stres. Pri tem je ključno, da se dosledno izvajajo predpisi in uvajajo evropski standardi ter dobre prakse, ki se nanašajo na pogoje dela. Dvig ravni zaščite ter varnosti in zdravja pri delu nad minimalne standarde, ki jih urejajo predpisi, naj bo odlika našega gospodarstva.
Količina dela, ki je posamezniku naložena, mora biti primerna glede na okvir časovnih omejitev, kot jih določa zakonodaja, in mora omogočiti, da delavec delo v teh okvirih lahko kvalitetno in varno opravi. Z natančnejšo opredelitvijo instrumenta nadurnega dela in prerazporejanja delavnega časa ter z njunim omejevanjem na najmanjšo možno mero želimo preprečiti prekomerno izčrpavanje in izkoriščanje delavcev ter njihovo odvisnost od dela plače, ki ga prejmejo za opravljeno nadurno delo. Posebno pozornost je zato potrebno nameniti tudi področju evidenc delovnega časa, ki morajo transparentno odražati dejansko in nepotvorjeno stanje opravljenih ur dela posameznega delavca, pri tem pa upoštevati posebnosti določenih dejavnosti, pri katerih lahko delavci sami organizirajo svoj delovni čas.
Nasilje na delovnem mestu je potrebno z učinkovitim nadzorom in postopki ugotavljanja in sankcioniranja izkoreniniti, saj šikaniranje, mobing in druge oblike nasilja ne sodijo v urejene delovne procese in povečujejo tveganje za negativne psihofizične posledice za zdravje zaposlenih. V ta namen je potrebno večje informiranje delavcev o tem, kaj je trpinčenje na delovnem mestu ter tudi s pomočjo dobrih praks vzpostaviti protokole ravnanja za žrtve trpinčenja na delovnem mestu in ukrepe za preventivno preprečevanje trpinčenja ter odpravo škodljivih posledic trpinčenja na delovnem mestu. Skupaj z delodajalci je potrebno dati jasno sporočilo, da je vsakršno nasilje in trpinčenje na delovnem mestu nesprejemljivo, da bo ustrezno sankcionirano in da dopuščanje takšnega ravnanja škoduje tudi delodajalcu.
S proaktivnim delovanjem nadzornih inštitucij je potrebno zagotoviti dosledno sankcioniranje kršitev elementarnih pravic zaposlenih, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Posebno pozornost morajo inšpekcijske službe nameniti reševanju zadev v realnem času, še posebej tistih, ki so povezane s kršitvami delodajalcev glede zagotavljanja varnosti pri delu in pogojev dela. Okrepiti je potrebno sodelovanje med inšpekcijo dela in sindikati, tako za izvajanje usmerjenih akcij in inšpekcijskih pregledov, kot tudi za učinkovitejše reagiranje inšpektorata v primeru prijavljenih kršitev in snovanja ukrepov za učinkovitejše varstvo pravic delavcev. Ti ukrepi morajo delodajalce odvračati od kršitev in jih preprečevati.
Potrebno je okrepiti vlogo medicine dela kot tisti del preventivne dejavnosti, ki ob učinkovitih sistemih zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu zagotavlja ohranjanje zdravja zaposlenih. To se najlažje doseže z izvajanjem preventivnih zdravstvenih pregledov, pravočasnim posodabljanjem ocen tveganj na posameznem delovnem mestu in izvajanju vseh potrebnih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje teh tveganj in posledic škodljivih vplivov na delovnem mestu. Pooblaščeni izvajalec varnosti in zdravja pri delu bi moral biti neodvisen od delodajalca, da bi bilo lahko izvajanje nalog varnosti in zdravja pri delu čim bolj objektivno.
Zahtevati je treba, da se boleznim, ki so posledica dela, posveti vsa pozornost. Poklicne bolezni je potrebno sistematično ugotavljati in spremljati njihov razvoj in razširjenost s ciljem, da se število delavk in delavcev, ki zbolijo za posledicami dela, zmanjša na najmanjšo možno mero. Spremljati je potrebno izvajanje novo sprejetega Pravilnika o poklicnih boleznih in ga po potrebi dopolniti, da bi dosegel svoj namen glede ugotavljanja poklicnih bolezni in odprave posledic, ki jih povzročajo.
Dohodkovna politika
Dohodek, ki ga delavec prejema za svoje delo, mora zagotavljati materialno podlago za dostojno življenje njega in njegove družine. Minimalna plača mora predstavljati minimalni standard, ki to omogoča, zato jo je potrebno redno usklajevati in prilagajati minimalnim življenjskim stroškom. Hkrati mora minimalna plača predstavljati najnižjo osnovno plačo prvega tarifnega razreda kolektivnih pogodb, ostale plače za zahtevnejše delo in v višjih tarifnih razredih pa morajo biti ustrezno višje. To mora biti temelj sprememb plačnih sistemov zasebnega in javnega sektorja.
Pomembna naloga dohodkovne politike je tudi zmanjševanje socialnih razlik. Prav tako mora dohodkovna politika z rednim usklajevanjem plač zagotavljati najmanj ohranjanje določene ravni kupne moči, poleg tega pa tudi ohranjati ustrezno razmerje med minimalno in ostalimi plačami. Rast produktivnosti in ustvarjanje dobička se mora odraziti tudi na rasti plač in izboljševanjem položaja delavcev. Preprečevati je potrebno preusmerjanje rasti plač v enkratna izplačila, ki niso davčno obremenjena in ne pomenijo nujno plačila za opravljeno delo, so v večji meri odvisna od enostranske volje delodajalcev, ne predstavljajo trajnega dviga plače, dolgoročno pa lahko pomenijo za zaposlene nižje pravice iz socialnih zavarovanj, kot so bolniška nadomestila, pokojnine in nadomestila plače za starševsko varstvo.
Zviševanje ravni in kupne moči plač zaposlenih je eden ključnih dejavnikov za doseganje napredka. Doseganje nivoja plač najrazvitejših držav v evropskem prostoru mora biti cilj plačne politike, saj se bo v nasprotnem primeru nadaljeval odliv najbolj produktivnega dela zaposlenih, še zlasti če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi za spodbujanje zaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest.
Tam, kjer je to mogoče in smiselno, je potrebno v sistem vgraditi tudi stimulativne elemente, vendar ne na račun zniževanja fiksnega dela plače. Dohodkovna politika mora zagotavljati motivacijo za delo in izboljšanje delovnih rezultatov. To je možno doseči s stimulativnimi ukrepi in ne z grožnjami po zniževanju plače, zato tudi negativna stimulacija ni sprejemljiva. V praksi je potrebno zagotoviti udeležbo delavcev pri dobičku družb.
Glede na navedeno je potrebno pristopiti k oblikovanju novega modela plač v zasebnem sektorju, ki mora temeljiti na primerno visokih najnižjih osnovnih plačah v razmerju do minimalne plače in na primernih razmerjih med tarifnimi razredi. V plačnem sistemu javnega sektorja je potrebno nadaljevati z identificiranjem in odpravljanjem neustreznega vrednotenja nekaterih delovnih mest in odpravo pomanjkljivosti enotnega plačnega sistema, vključno s spremembami, ki bodo zagotovile večjo enotnost v plačnem sistemu po načelu enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih in bolj enakomerno gibanje plač po posameznih dejavnostih.
Socialna in pravna država
Socialno varnost delavca mora zagotavljati njegova plača ali nadomestilo plače, do katerega je delavec upravičen iz naslova socialnih zavarovanj, po upokojitvi pa dostojna pokojnina. Gospodarski razvoj mora biti z vidika socialne politike takšen, da bo zagotovil povečevanje blaginje za vse prebivalce. Večja kakovost življenja vseh zagotavlja socialno povezanost družbe, socialno vključenost in ugodno klimo za trajnostno naravnano socialno varnost vseh družbenih skupin. Davčna politika mora služiti kot restributivni mehanizem, ki bo na eni strani zagotavljala financiranje javnih izdatkov, vključno z delovanjem sistemov socialnih zavarovanj, na drugi strani pa socialno pravičnost v smislu davčnih obveznosti v sorazmerju z zmožnostmi, upoštevaje tako dohodke, kot tudi premoženje in kapital, primerljivo s povprečjem ostalih držav v Evropski uniji.
Skupnost mora preko proračuna zagotoviti materialno podlago za:
- povečanje obsega in kakovosti storitev na področju socialne varnosti ter zagotavljanje enakih možnosti pri dostopnosti do različnih oblik socialne pomoči;
- izboljšanje položaja socialno najbolj šibkih skupin v okviru splošne solidarnosti;
- sprejem in izvajanje ciljev nacionalnega programa boja proti revščini in socialni izključenosti;
- zagotovitev aktivne socialne politike, ki temelji na dolgoročni stabilnosti socialnih transferjev in je aktivacijsko naravnana;
- spodbujanje socialnega podjetništva;
- delovanje sistemov socialnih zavarovanj.
Sistem socialnih transferjev bi bilo potrebno prenoviti na način, da posameznik ob povečanju njegovih prejemkov, zlasti iz naslova plače ali nadomestila le-te, ne bi bil deležen znižanja skupnih prejemkov zaradi nesorazmernega znižanja nekaterih socialnih transferjev. Vzpostaviti je potrebno mehanizem ugotavljanja posameznikovega razpoložljivega dohodka, ki upošteva vse njegove prejemke, vključno s socialnimi transferji oziroma oprostitvami plačila nekaterih javnih storitev.
Za zagotovitev večje pravne varnosti je nujno s spremembo zakonodaje, organizacije in dela sodišč doseči ustrezno in učinkovito sodno varstvo pravic delavcev, vključno z dostopnostjo do sodnega varstva, ter odpravo sodnih zaostankov, ažurno, kvalitetno in nepristransko delo delovnih in socialnih sodišč, skrajšanje postopkov in zmanjšanje stroškov. Zlasti to velja za spore, v katerih so toženi delavski predstavniki, katerih varstvo danes ni učinkovito. Vse veje oblasti in javne institucije morajo biti prve v spoštovanju zakonodaje in sklenjenih dogovorov.
Vzgoja in izobraževanje
Za doseganje višje ravni razvitosti družbe je potrebno prenoviti vzgojno-izobraževalni sistem, da bo zagotavljal odličnost v vzgoji in izobraževanju na vseh ravneh, omogočal enako dostopnost do vzgoje, izobraževanja in znanja. Vsebine izobraževalnih programov morajo zagotavljati visoko raven temeljnih znanj in se hkrati prilagajati napredku in potrebam sodobne družbe. Izobraževalni programi morajo zagotoviti znanja in kompetence za ustvarjalno delo oziroma podlago za to, da je pridobljeno znanje mogoče v kratkem času nadgraditi in prilagoditi novim dognanjem in praksam.
Konkurenčnost gospodarstva in njegova preobrazba naj ob tehnološki konkurenčnosti temelji tudi na kompetencah in motiviranosti zaposlenih. Potrebno je vzpodbujati poklicno in strokovno izobraževanje, zagotoviti stalno posodabljanje vsebine programov in njihovo prilagajanje potrebam dela in razvoju tehnologij. V ta namen je potrebno zagotoviti sodelovanje socialnih partnerjev pri oblikovanju in izvajanju politike na področju vzgoje in izobraževanja. Potrebno je zagotoviti zadostne materialne in kadrovske vire za izobraževanje odraslih in izobraževanje v okviru programov aktivne politike zaposlovanja ter povišati delež vključenih odraslih v vseživljenjsko izobraževanje. Ključnega pomena je povečanje odgovornosti delodajalcev (tudi s sofinanciranjem države in iz evropskih sredstev) za izobraževanje zaposlenih in uvajanje novih izobraževalnih programov. Zaposlenim mora biti na voljo čas za udeležbo za vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter zagotovljena sredstva za financiranje in vlaganje v dokvalifikacijo in prekvalifikacijo zaposlenih, kar naj v večji meri postane tudi predmet urejanja s kolektivnimi pogodbami, kot tudi z izobraževanji in usposabljanji kot sestavni del ukrepov, na katerih temelji aktivna politika zaposlovanja. Glede izzivov v prihodnosti je nujno tudi spodbujanje samoizobraževanja in zagotavljanje sredstev za izobraževanje samostojnih podjetnikov, obrtnikov in kmetov.
Ob spremembah izobraževalnih programov in sistemov je potrebno zagotoviti sprotno in strokovno klasificiranje izobraževalnih programov, medsebojno primerljivost in prehodnost ter sistemsko urediti tudi posledice takšnih sprememb (na področju plač, pogojev za zasedbo delovnih mest ipd.).
V sistem izobraževanja, predvsem v programe strokovnega usposabljanja, je potrebno aktivno vključiti tudi sindikate dejavnosti in poklicev.
Posebno pozornost je potrebno nameniti visokošolskemu izobraževanju in raziskovanju, ki predstavljata temelj za razvoj naše države in za razvoj konkurenčnega gospodarstva. Tudi visoko šolstvo mora biti vsem enako dostopno, v njegov razvoj pa je potrebno vlagati in zagotoviti njegovo stabilno in razvojno naravnano financiranje, z namenom dviga kvalitete visokošolskih izobraževalnih programov in zagotavljanja kvalitetnih delovnih pogojev za zaposlene. Zagotovljeno mora biti spoštovanje obstoječih normativov neposredne pedagoške obveznosti in odpravljena faktorizacija pedagoških ur. Prekarno delo in odvisnost od pridobljenih projektov je potrebno kar najbolj omejiti. Visokošolski prostor mora tudi dejansko postati prostor, v katerem bodo ustvarjeni pogoji za svobodno in kvalitetno raziskovanje, za razvoj znanosti in za posredovanje znanja in znanstvenega raziskovalnega dela študentom. Univerzitetni prostor mora ostati demokratičen, napreden, svoboden in v razumni meri neodvisen od države.
Zdravstveno zavarovanje
Eden od temeljev socialne blaginje in kazalnik razvitosti države je zdravje prebivalstva. Pri obravnavanju zdravstvene politike je potrebno razmejiti ukrepe za ugotavljanjem, obvladovanje in odpravljanje posledic bolezni in poškodb ter ukrepe za ohranjanje zdravja.
Zagotavljanje materialnih sredstev za delovanje zdravstvenega sistema mora temeljiti na obveznem zdravstvenem zavarovanju v okviru javne službe, ki jo izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Višina prispevkov, iz katerih se financira obvezno zdravstveno zavarovanje mora biti določena tako, da bodo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja financirane solidarno in pravično. Košarico pravic je potrebno določiti na zakonski ravni, pri čemer je potrebno ohraniti njen obseg, pri čemer je dopustna razumna omejitev denarne pravice do nadomestila za začasno zadržanost od dela. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije mora ostati avtonomen pri opredeljevanju in izvajanju javne službe zdravstvenega zavarovanja, ki jo izvaja, socialni partnerji, predstavniki vplačnikov prispevkov, iz katerih se pretežno financirajo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pa morajo ohraniti odločilen vpliv pri upravljanju zavoda kot izvajalca javne službe.
Za sistem zdravstvenega varstva je potrebno zagotoviti večji delež sredstev v BDP, zmanjšati odvisnost zdravstvene blagajne od prispevkov, ki jih plačuje aktivna populacija in zagotoviti stabilen sistem financiranja, ki bo zagotavljal solidarnost med zavarovanci. Z zagotovitvijo enakopravnega dostopa do kvalitetne zdravstvene oskrbe je potrebno uveljaviti jasne standarde in normative zdravstvenih storitev in učinkovito organiziranje dela v zdravstvu. Vlogo preventivne medicine je potrebno zaradi pomembnega vpliva na javno zdravje okrepiti in prebivalstvo osveščati glede vloge posameznika pri ohranjanju lastnega zdravja in zdravja družbe. Sredstva, vložena v ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni, dolgoročno zmanjšujejo trpljenje ljudi in stroške zdravljenja ter stroške starajoče družbe, vključno z dolgotrajno nego in oskrbo.
Javno zdravstveno mrežo je potrebno oblikovati tako, da bo ob ustrezni kakovosti storitev omogočala pravočasen dostop do zdravljenja, vključno z rehabilitacijo. Jasno je potrebno ločiti izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki jih zaposleni izvajajo v javnih zdravstvenih zavodih, in izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki jih ti isti zaposleni sedaj opravljajo pri koncesionarjih in pri zasebnikih. Prav tako je potrebno zagotoviti, da bodo javni zdravstveni zavodi in koncesionarji poslovali pod enakimi pogoji. Sistematično in celovito se je potrebno lotiti ukrepov, ki bodo namenjeni pridobivanju kadra v javne zdravstvene zavode in ki bodo preprečevali odhode obstoječih zaposlenih, in sicer tako na področju plač, kot tudi na področju pogojev dela, zlasti delovnega časa.
Pokojninski sistem in dolgotrajna oskrba
Ena ključnih pravic, ki izvira iz dela, je pravica do primerne materialne podlage za dostojno življenje v tretjem življenjskem obdobju. Človek, ki je s svojim delom skozi svojo delovno aktivno obdobje prispeval k napredku in razvoju družbe, ima neodtujljivo pravico do dostojne pokojnine, zato je nujno, da zagotovimo konsenz pri iskanju rešitev za zagotavljanje stabilnih virov in sistemov financiranja pokojninskega in invalidskega zavarovanja za vse generacije. Preprečiti je potrebno poskuse zniževanja obsega pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in nesorazmerno zaostritev pogojev za upokojevanje, ne da bi bili hkrati uvedeni tudi drugi ukrepi za aktivno staranje, ki bi omogočali in spodbujali daljše ostajanje v zaposlitvi. Zaradi zmanjševanja pritiskov na pokojninsko blagajno je potrebno zagotoviti hitrejše vključevanje mladih v zaposlitev ter sprejem in izvajanje ukrepov za zmanjševanje negativnih posledic obremenitev pri delu na dolgoročno psihofizično zmožnost zaposlenih za delo (kot so stres, mobing, težki delovni pogoji, neugoden delovni čas), vzpostaviti boljše delovne pogoje (npr. s prilagajanjem delovnih mest, skrajševanjem delovnega časa ipd.) ter nadgraditi spodbude za daljše ostajanje v zaposlitvi. Pri spremembah na tem področju je potrebno izhajati iz usklajenih izhodišč socialnih partnerjev za prenovo pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz leta 2017.
Osrednji steber pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora ostati obvezni prvi steber, iz katerega morajo biti zagotovljene pokojnine, ki bodo odražale prejemke v aktivni dobi v razmerju med najnižjo in najvišjo pokojnino, pri čemer slednje ne bi smelo biti nižje od trenutnega. Potreben je razmislek o novih virih financiranja socialnih zavarovanj, med njimi tudi sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uvajanje morebitnih obveznih vplačil v zasebni drugi steber, pa bi moralo biti ustrezno regulirano z zadostnimi jamstvi na način, ki bo zmanjšal tveganje za morebitno prikrajšanje zavarovancev v primeru težav, v katerih bi se znašli kapitalski trgi.
Uvajanje novega sistema zavarovanja za dolgotrajno oskrbo je potrebno pozorno spremljati, ob tem pa sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje zadostnega števila usposobljenega kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe, tako pri izvajalcih storitev dolgotrajne oskrbe, kot tudi pri Centrih za socialno delo kot enotnih vstopnih točkah. V prehodnem obdobju je potrebno ponovno premisliti določen sistem financiranja dolgotrajne oskrbe, zlasti razmerje med financiranjem iz prispevkov, osnovo le-teh, sofinanciranjem s strani državnega proračuna in nenazadnje sofinanciranja storitev iz žepa. Kapacitete za izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe je v obdobju postopnega uvajanja pravic potrebno krepiti, da bodo storitve tudi dejansko zagotovljene v praksi, ne glede na bivališče uporabnika.
Socialni dialog
Da bi bilo iskanje poti za prihodnost čim bolj ustvarjalno je potrebno razvijati in krepiti konstruktivni socialni dialog, s katerim mora biti glede nadaljnjega razvoja države, njenih podsistemov in gospodarstva, doseženo kar najširše soglasje, ob upoštevanju njihovega medsebojnega vpliva.. Socialni dialog mora biti temeljni način dela pri usklajevanju različnih interesov socialnih partnerjev. Doseganje soglasja o vseh vprašanjih družbenega razvoja ter materialnega in socialnega položaja zaposlenih je nujno, saj se je izkazalo, da brez konsenza rešitve nimajo ustrezne legitimnosti, da to povzroča težave pri njihovi implementaciji in da posledično ni napredka. V boljšo prihodnost lahko gremo samo po skupno dogovorjeni poti. Posebej pomembno je doseganje najširšega soglasja za sprejem reform in drugih sprememb na ključnih področjih delovanja socialnih partnerjev, zlasti na področjih trga dela, pokojninskega in invalidskega sistema, zdravstvenega zavarovanja, dolgotrajne oskrbe in sistemov socialne varnosti. V ta namen bo KSS PERGAM spodbujal partnerje k sklepanju socialnega sporazuma, ki naj opredeli ključne prioritete socialnih partnerjev in vlade, temeljne usmeritve in rešitve na posameznih področjih, vključno z obsegom pravic in njihovim financiranjem.
Z zagotavljanjem nadaljnjega razvoja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) kot osrednjega nacionalnega organa socialnega partnerstva je treba doseči povrnitev zaupanja med socialnimi partnerji, dosledno spoštovanje Pravil o delovanju ESS in večanje pomena ESS in njegovih mnenj v zakonodajnem postopku, pri odločanju v Državnem zboru, pri snovanju vladne politike. Več napora je potrebno vložiti v iskanje doseganja konsenza glede gradiv in vsebin, ki se obravnavajo na ESS, pri delovanju ESS pa je nujno izhajati iz predpostavke enakopravnosti partnerjev v ESS. ESS mora ostati osrednje mesto socialnega dialoga, ki naj se ne širi z drugimi organizacijami civilne družbe. Dialog s civilno družbo je pomemben, vendar je zaradi narave socialnega dialoga pomembno, da slednji ohrani svojo vlogo zavoljo teže, ki mu jo daje reprezentativnost socialnih partnerjev, ki v njem sodelujejo.
Na izzive, ki jih prinašajo evropske integracije, je potrebno odgovoriti s povezovanjem in vključevanjem socialnih partnerjev z nacionalne ravni v evropski socialni dialog. Potrebno je delati na tem, da se zagotovi večjo povezanost in sodelovanje Ekonomsko-socialnega sveta in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (ECOSOC). Nadgrajevati je potrebno aktivno vlogo socialnih partnerjev pri pripravi dokumentov evropskega semestra in si prizadevati za implementacijo načel Evropskega stebra socialnih pravic na smiseln način v slovensko zakonodajo, ne da bi zniževali že dosežene standarde pravic na teh področjih, temveč z zviševanjem standardov za delavke in delavce, ki zagotavljajo večjo blaginjo.
Na nacionalni in podjetniški ravni je potrebno dograditi in krepiti sistem kolektivnega pogajanja, partnerske odnose in dialog med delodajalci in sindikati. Vključevanje zaposlenih pri sprejemanju odločitev na ravni dejavnosti, podjetij in zavodov je eden ključnih elementov graditve boljše prihodnosti. Nujno je zagotoviti celovito pokritje zaposlenih v vseh dejavnostih s splošno kolektivno pogodbo, zlasti v gospodarstvu, s kolektivnimi pogodbami dejavnosti, vzporedno pa spodbujati kolektivno dogovarjanje tudi na nižjih ravneh pri delodajalcih, kjer je mogoče zaposlenim zagotoviti višje delovnopravne standarde. V kolektivne pogodbe je smiselno poleg doslej običajnih vsebin uvesti tudi druge vsebine, zlasti vprašanja, povezana z izobraževanjem, usposabljanjem, socialno varnostjo ter varnostjo in zdravjem pri delu, kolektivne pogodbe pa naj postanejo tudi orodje za preprečevanje prekarnosti. Odpraviti je potrebno prakso enostransko sprejetih splošnih aktov delodajalcev, s katerimi se določajo pravice in obveznosti zaposlenih, in jih nadomestiti s kolektivnimi pogodbami.
Za učinkovito reševanje zapletov in konfliktov, ki so del vsakega ustvarjalnega procesa, je potrebno okrepiti institucije in mehanizme za mirno reševanje sporov (mediacija, konciliacija, arbitraža). Takšen pristop k reševanju sporov je tudi primaren način dela strokovnih služb KSS PERGAM in tudi v prihodnje bo pridobivanje dodatnih znanj in veščin s tega področja in prenos teh znanj na sindikalne zaupnike namenjeno še učinkovitejšemu mirnemu reševanju sporov.
Sindikalna solidarnost
Globalizacijski procesi vplivajo na socialni položaj zaposlenih. Prehod na svobodna kolektivna pogajanja in slabšanje socialnega ter materialnega položaja delavstva narekujejo nove oblike delovanja in sodelovanja sindikatov. Ena od usmeritev mora biti zato tudi enakopravno povezovanje sindikatov ob ohranitvi dobrih praks njihovega delovanja in ob ohranitvi storitev za člane na najmanj enaki ravni. KSS PERGAM je pod temi pogoji odprt za sodelovanje in povezovanje s ciljem krepitve sindikalno organiziranega članstva.
Eden od pomembnih korakov pri preprečevanju večanja prepada med revnimi in bogatimi je koordinirana mednarodna regulacija kapitala, finančnih inštitucij in trga. Cilj, ki ga je pri tem potrebno zasledovati, je preprečevanje socialnega dumpinga, ob istočasni podpori razvoja gospodarstev v manj razvitih državah in regijah in spodbudah za vračanje proizvodnje nazaj v Slovenijo.
Procese povezovanja in sodelovanja sindikatov je potrebno krepiti v okviru Ekonomsko-socialnega sveta in v pogajanjih o ključnih vprašanjih delavstva s sodelovanjem stroke posameznih sindikatov, skupni analitiki in z uveljavljanjem raznih oblik solidarnosti ob načelu vzajemnosti ter s skupnim izvajanjem sindikalnih aktivnosti.
Pri sodelovanju med sindikati in sindikalnimi centralami je potrebno nadaljevati z usklajevanjem stališč, skupnim sprejemanjem odločitev in načrtovanjem enotnega nastopanja ob sprejemanju ključnih nacionalnih projektov, ki usodno vplivajo na socialni položaj zaposlenih. Tovrstna koordinacija je lahko tudi zametek oblikovanja sindikalne in politične platforme za sprejem odločitev o širšem tesnejšem sodelovanju sindikatov.
Z vsemi zakonitimi sredstvi se je potrebno boriti proti napadom na delavske predstavnike in vzpostaviti zakonodajni okvir, ki bo učinkovito ščitil njihov položaj.
Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM
Želimo, da bo KSS PERGAM v strokovnem, sindikalnem in družbenem pogledu postal najmočnejša delavska sindikalna centrala v Sloveniji, ki povezuje tako delavce zasebnega kot tudi javnega sektorja. Naša moč je utemeljena na neodvisnosti, visoki strokovnosti in profesionalnosti, ki jo je potrebno ohranjati in nadgrajevati. Avtentični interesi delavstva, zaupanje članstva v svojo organizacijo ter povezovanje in solidarnost med člani ter sindikati naj bosta temelj za delovanje funkcionarjev in strokovnih služb KSS PERGAM.
S sindikati s podobnim pogledom na sindikalno delovanje, interese članstva in družbenega razvoja je potrebno skupno sodelovanje in povezovanje za to, da bi lahko cilji iz tega programa dosegli čim širšo in čim hitrejšo uveljavitev ter čim večjo legitimnost. KSS PERGAM je odprta za povezovanje z drugimi sindikati in sindikalnimi centralami s podobnimi programskimi stališči po načelu enakopravnosti in ob ohranjanju identitete in dobrih praks, ki smo jih razvili v KSS PERGAM, ob ohranjanju najmanj enake ravni storitev za člane KSS PERGAM in zagotavljanju avtonomije sindikatov dejavnosti in poklicev, ki delujejo v KSS PERGAM. Krepitev sindikalnih organizacij s povezovanjem in s tem večanje članske, kadrovske, strokovne, materialne in aktivacijske podlage sindikatov je potrebna za razvoj in moč sindikalnega gibanja v Sloveniji, ki mora povezovati delavski razred v najširšem smislu. Poseben poudarek je potrebno še naprej dajati preprečevanju poskusov vnašanja razdora med zaposlene v javnem in zasebnem sektorju z ozaveščanjem in seznanjanjem s položajem in težavami enih in drugih ter krepitvi številnih skupnih točk, na katerih so interesi vseh zaposlenih enaki. Ob upoštevanju načela neodvisnosti bo KSS PERGAM svoja stališča predstavljala in komunicirala z drugimi sindikati, delodajalskimi organizacijami, strokovno in laično javnostjo, civilno družno, političnimi strankami in drugimi deležniki v družbi.
Prizadevali si bomo za vključevanje novih članov in sindikatov v KSS PERGAM. Ob tem bomo posebno pozornost posvetili organiziranju delavcev, ki opravljajo delo v atipičnih oblikah zaposlitve (avtorska dela, podjemne pogodbe, samostojni podjetniki, svobodni poklici, zaposleni v agencijah za zaposlovanje). Sindikalno delovanje in pomen organiziranja delavcev v sindikate želimo približati mladim, tudi v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami in z zadolženimi za oblikovanje učnih programov. Mlade je potrebno aktivno vključiti v delo sindikatov, zato bo posebna pozornost namenjena iskanju mladih, ki bi se bili pripravljeni aktivirati, in njihovemu usposabljanju za sindikalno delo.
Z razvijanjem demokratičnih odnosov in novih oblik delovanja in komuniciranja s članstvom bomo zagotovili slehernemu članu in sindikatu, da v okviru KSS PERGAM uveljavlja svoje interese, širši javnosti pa približali delovanje in stališča KSS PERGAM. Želimo doseči tak nivo delovanja, da bo zagotovljena čim bolj neposredno sodelovanje članov in sindikatov pri ustvarjanju in izvajanju sindikalne politike ter medsebojno informiranje o aktivnostih in stanju na terenu. Zveza sindikatov zasebnega in Zveza sindikatov javnega sektorja v okviru KSS PERGAM sta platformi, ki naj po potrebi služita oblikovanju specifičnih stališč enega ali drugega sektorja ter vključevanju vseh sindikatov v sprejemanje, usklajevanje in izvajanje sindikalne politike.
Strokovnost bomo v KSS PERGAM še naprej krepili z močnim, strokovnim in sindikalno profiliranim vodstvom in strokovno službo KSS PERGAM, ki tudi samo z izobraževanjem stalno dopolnjuje in nadgrajuje svoje znanje. Na ta način želimo zagotoviti možnosti za razvoj nove sindikalne oblike delovanja.
Posebno pozornost bomo namenili iskanju članov, ki so pripravljeni aktivno sodelovati pri vodenju sindikatov na ravni delodajalca. Še dodatno pozornost bomo posvetili izobraževanju sindikalnih zaupnikov in funkcionarjev. Cilj je oblikovanje izobraževalnega programa za pridobivanje temeljnih znanj za učinkovito delo v sindikatu in doseči kritično maso kadrov, opremljenih z ustreznimi znanji in kompetencami, kar bo omogočilo bolj učinkovito delovanje in vključevanje sindikatov v strokovno razreševanje vprašanj v podjetjih ter sprejemanje informiranih odločitev. Tej usmeritvi je podrejena tudi krepitev stroke v KSS PERGAM.
Ob poglabljanju znanja in krepitvi kompetenc sindikalnih zaupnikov za sindikalno delovanje bomo vzpostavili učinkovite mehanizme za hiter pretok vseh relevantnih informacij od vodstev sindikatov do članov in še nadalje krepili medijsko prepoznavnost KSS PERGAM tako na področju zasebnega kot tudi javnega sektorja. V večji meri se bomo posluževali tudi novih in bolj neposrednih kanalov komunikacije s članstvom in javnostmi.
Iskali bomo možnosti za oblikovanje strokovne, analitične, raziskovalne platforme, ki bi nudila podporo KSS PERGAM in njenim sindikatom pri delu in sindikalnih aktivnostih. Tako glede izobraževanja sindikalnega kadra, kot tudi pri oblikovanju strokovne, analitične, raziskovalne platforme bomo iskali priložnosti tudi v projektih, ki se financirajo iz evropskih sredstev.
Mednarodno sodelovanje
Mednarodno okolje močno vpliva tudi na položaj delavstva v Sloveniji. Vprašanj, kot so mednarodna trgovina, podnebne spremembe, varnost in uveljavljanje socialnih pravic na mednarodni ravni, vključno z evropsko, ni mogoče reševati zgolj na nacionalni ravni, temveč je nujno mednarodno povezovanje in delovanje na tem področju ter podpiranje čezmejnih sindikalnih aktivnosti. Razvoj socialne razsežnosti Evrope je odločilno povezan s prihodnostjo Evropske unije, ki bo v primeru, da preboja na tem področju ne bo, težko obstala. Na področju mednarodnega sodelovanja bomo v okviru svojih možnosti posebno pozornost posvetili aktivnemu delovanju in sodelovanju KSS PERGAM v mednarodnih sindikalnih organizacijah. To velja zlasti za sodelovanje sindikatov dejavnosti tako zasebnega kot javnega sektorja pri obravnavanju in sprejemanju aktivnosti glede odločitev v Evropski skupnosti. Pretok informacij, idej in dobrih praks iz dela Evropskega ekonomsko-socialnega odbora je potrebno v večji meri povezati z delovanjem Ekonomsko-socialnega sveta in uporabiti te informacije, vsebine in način delovanja v socialnem dialogu. Iskali bomo podporo in solidarnost pri načrtovanju sindikalnih aktivnosti KSS PERGAM in mednarodnih sindikalnih organizacij. Poskrbeli bomo za izmenjavo izkušenj, informacij in dobrih praks med sindikati, ki se povezujejo v mednarodne sindikalne organizacije.
SKUPAJ *** SOLIDARNI *** MOČNEJŠI !
Brdo pri Kranju, 22. september 2023