Obveščamo, da smo danes v Državni zbor posredovali pripombe in predloge amandmajev KSS PERGAM na predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025, ki naj bi ga v soboto, 18. 11. 2023 obravnaval Odbor Državnega zbora za finance.
Ljubljana, 14. 11. 2023
ZADEVA: Pripombe KSS PERGAM na predlog Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 (ZIPRS2425), EPA 1065-IX
Spoštovani,
Glede na to, da v nasprotju s pravili o delovanju Ekonomsko socialnega sveta predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 (v nadaljevanju: ZIPRS) ni bil predmet obravnave na Ekonomsko socialnem svetu in v zvezi z njim ni bil voden socialni dialog na nobeni ravni, v KSS PERGAM podajamo svoje pripombe na predlog predmetnega zakon in pozivamo člane odbora za finance Državnega zbora in poslance Državnega zbora, da jih upoštevajo v zakonodajnem postopku in skladno z njimi predlagajo ustrezne amandmaje.
V KSS PERGAM ocenjujemo, da ZIPRS dejansko v več točkah predstavlja pravno podlago za varčevalne ukrepe, ki bodo prizadeli razpoložljivi dohodek posameznikov in gospodinjstev, kar ni sprejemljivo v času inflacije, ki primerjalno z drugimi državami EU vztraja na visoki ravni. Posebej izpostavljamo tri točke predloga ZIPRS, ki za nas niso sprejemljive in za katere pozivamo poslance Državnega zbora, da jih iz predloga ZIPRS črtajo, in sicer:
1.Usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom (64. člen ZIPRS):
Po našem prepričanju ni sprejemljivo, da se socialni transferji posameznikom in gospodinjstvom v letu 2024 ne bi uskladili, saj bi to dejstvo ob trenutno 7% inflaciji in napovedi 3,1% inflacije v letu 2024 pomenila realen upad prejemkov, od katerih so v določenih primerih odvisne ranljive skupine prebivalstva. Ob tem velja poudariti, da so se po podatkih SURS najbolj zvišale cene blaga dnevne porabe, k inflaciji pa najbolj prispevajo višje cene hrane in brezalkoholnih pijač ter električne energije, kar vse sodi med stroške, za katere ekonomsko najšibkejša gospodinjstva in posamezniki namenijo največji delež svojih dohodkov, kar pomeni, da bi jih neuskladitev socialnih transferjev nesorazmerno bolj prizadela kot tiste z višjimi prihodki. Med socialnimi transferi, ki se po predlogu 64. člena ZIPRS ne bi uskladili, so tako npr. tudi nadomestilo za primer brezposelnosti in otroški dodatki, predlagani člen pa je mogoče razumeti tudi tako, da se ne bo uskladil osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je na podlagi Zakona o socialno varstvenih prejemkih podlaga za določanje višine še nekaterih drugih socialnih transferjev, npr. denarne socialne pomoči.
Po našem prepričanju bi bilo zato potrebno ohraniti usklajevanje socialnih transferjev tudi v letu 2024. Tudi sicer menimo, da ZIPRS nikakor ni primeren zakon za urejanje odstopov od sistemskih zakonov in ustvarjanje materialnih podlag za zmanjševanje pravic posameznikov in gospodinjstev in s tem za spodjedanje temeljev socialne države, na kar sicer v svojem mnenju utemeljeno opozarja tudi zakonodajno pravna služba Državnega zbora.
Predlog amandmaja:
64. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 se črta.
2.Usklajevanje osnovnih plač v letu 2024 (65. člen ZIPRS):
Predlog ZIPRS v 65. členu posega v ureditev Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa pravno podlago za dogovor o letni uskladitvi vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju. Dogovor (če do njega pride) naj bi bil dosežen v pogajanjih med vlado in sindikati javnega sektorja, uresničil pa naj bi se preko kolektivnega dogovarjanja in določitvijo višine uskladitve s Kolektivno pogodbo za javni sektor (za funkcionarje, po predhodnem usklajevanju z njimi, pa z zakonom).
Z oblastnim, enostranskim in diskrecijskim posegom v sistemsko ureditev usklajevanja vrednosti plačnih razredov se sindikatom de facto in de iure odvzema pravica do pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju, kar je ena ključnih vsebin, povezanih s plačami zaposlenih v javnem sektorju, ki bi vsekakor morala biti predmet dvostranskega dogovarjanja. Na tak način se v nasprotju s 76. členom Ustave RS in v nasprotju z mednarodnimi akti, ki zavezujejo Slovenijo, posega v svobodo kolektivnega dogovarjanja, ki je ključni element svobode sindikalnega delovanja oziroma svobode združevanja.
Nadalje poudarjamo, da je vlada s takšnim predlogom ponovno zlorabila svojo dvojno vlogo (ne prvič!), v kateri nastopa v razmerju do zaposlenih v javnem sektorju in njihovih predstavnikov (sindikatov), ki je na eni strani vloga delodajalca in partnerja v kolektivnem dogovarjanju za pravice (tudi plače) zaposlenih v javnem sektorju in na drugi strani oblastna vloga izvršilne veje oblasti, ki ima pravico predlagati zakonodajo, ki jo v nadaljevanju obravnava parlament. S takšno potezo je vlada zlorabila omenjeno dvojno vlogo na način, da želi z oblastnim posegom med pogajanji poseči v vsebino kolektivnih pogajanj in omejiti nabor vsebin, o katerih se socialni partnerji sploh lahko dogovarjajo.
Podobno kot pri vprašanju socialnih transferjev pa tudi vsebinsko ni niti sprejemljivo, niti vzdržno, da se vrednosti plačnih razredov v letu 2024 ne bi uskladile, saj bi to ob trenutnih ravneh inflacije, ob upoštevanju inflacije v preteklem letu in napovedane v prihodnjem letu pomenilo velik realni padec vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju in efektivno razvrednotenje delovnih mest v javnem sektorju. Dodatno poudarjamo, da je vlada sama večkrat, tudi javno, izpostavljala dejstvo, da številne težave in nesorazmerja v sistemu plač v javnem sektorju izvirajo prav iz tega, da se vrednosti plačnih razredov v preteklem obdobju pogosto niso usklajevale, neusklajevanje v letu 2024 pa bi pomenilo povečane, nesistemske pritiske na iskanje alternativnih načinov poviševanja plač v javnem sektorju. Dodajamo še to, da usklajevanja vrednosti plačnih razredov nikakor ni mogoče enačiti z rastjo plač v javnem sektorju, ki je lahko posledica napredovanj v višje plačne razrede in nazive, dodatka za delovno dobo, spreminjanja strukture delovnih mest ipd., kar niso instituti, ki bi bili namenjeni ohranjanju realne vrednosti plač.
Glede na navedeno v KSS PERGAM je potrebno 65. člen ZIPRS črtati in nemudoma pričeti s pogajanji o uskladitvi vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju.
Predlog amandmaja:
64. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 se črta.
3.Uskladitev skupnega dohodka, olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2024 (79. člen ZIPRS):
Usklajevanje skupnega dohodka, dohodninskih olajšav in nominalnih mej davčnih razredov za odmero dohodnine, je v postopku usklajevanja zadnje novele Zakona o dohodnini predstavljalo eno ključnih vprašanj, ohranitev usklajevanja, vsaj v obsegu, kot je trenutno določen v Zakonu o dohodnini, pa pogoj za soglasje sindikatov k omenjeni noveli.
Predlagani 79. člen ZIPRS posega v zakonske rešitve, ki so bile usklajene s sindikati, in to že v prvem letu, ko dogovorjen način usklajevanja še niti enkrat ni bil uporabljen. Zamrznitev skupnega dohodka, dohodninskih davčnih olajšav in nominalnih mej davčnih razredov (ki temeljijo na neto letnih davčnih osnovah) dejansko pomeni povečevanje davčne obremenitve plač, bo učinkovala že ob uskladitvi plač z inflacijo (kar je pričakovati ponekod v zasebnem sektorju tako zaradi visoke inflacije, kot tudi zaradi pomanjkanja delovne sile, pričakujemo pa tudi uskladitev plač v javnem sektorju v letu 2024).
Tudi v zvezi s predmetno določbo menimo, da ZIPRS, kot praviloma tehnični zakon, ne bi smel posegati v materialno sistemsko ureditev na različnih področjih, v konkretnem primeru na področju davkov, zlasti glede na dejstvo, da drugi odstavek 118. člena Zakona o dohodnini že sam določa pooblastilo glede vsebine, ki se v zvezi z usklajevanjem lahko ureja v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna. Pri tem nalaga, da je pri določitvi uskladitve potrebno upoštevati koeficient, ki je določen v višini 50% rasti povprečnih plač zaposlenih v Sloveniji za mesec junij tekočega leta v primerjavi z mesecem junijem prejšnjega leta po podatkih SURS, če je ta pozitivna. Tisto, kar bi ZIPRS torej eventuelno lahko določil je višino uskladitve v obsegu tega količnika, pa še to bi bilo potrebno storiti ob upoštevanju (in utemeljitvi) ciljev ekonomske politike vlade in po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji.
Predlagana ureditev v ZIPRS torej poleg tega, da vsebinsko ni sprejemljiva, tudi pravno formalno presega pooblastilo, ki mu ga za to daje Zakon o dohodnini, zato bi bilo ustrezno, da se še pred potrditvijo v Državnem zboru izvede posvetovanje s socialnimi partnerji in določi usklajene zneske v višini uskladitve, ki ne bi smela biti nižja od koeficienta, kot je opredeljen v 118. členu Zakona o dohodnini.
V KSS PERGAM ostro nasprotujemo uvajanju varčevalnih ukrepov skozi stranska vrata z zakonom, kot je ZIPRS in s tem posegom v sistemsko zakonodajo, vse brez kakršnega koli javnega diskurza in posvetovanja s socialnimi partnerji.
Hkrati glede na dejstvo, da ZIPRS neposredno posega tako v ekonomsko socialni položaj naših članov in drugih prebivalcev, kot tudi v pravico sindikatov do kolektivnega dogovarjanja, pričakujemo, da bomo prejeli vabilo na sejo matičnega odbora in da nam bo omogočena udeležba na seji in neposredna predstavitev naših stališč.
Lep pozdrav,
Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM