IZJAVA ZA MEDIJE OB PODPISU ANEKSA H KOLEKTIVNI POGODBI ZA PAPIRNO IN PAPIRNO-PREDELOVALNO DEJAVNOST
Danes, na Dnevih Slovenskega papirništva, smo podpisniki Kolektivne pogodbe za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM, Sindikat papirne dejavnosti Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje papirne in papirno predelovalne industrije ter Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za les in papir) podpisali aneks h kolektivni pogodbi, s katerim smo dokončali skoraj petletna pogajanja za nov plačni model v panogi. Cilj, ki sta si ga pogajalski skupini zadali ob pričetku pogajanj, je bil določitev realnejše cene dela in večja privlačnost dejavnosti tako za obstoječe zaposlene, kot tudi za nove iskalce zaposlitve.
Nov plačni model temelji na načelu »enka je minimalka«, po katerem bodo najnižje osnovne plače po tarifni prilogi kolektivne pogodbe določene najmanj v višini trenutno veljavne minimalne plače. Zneski najnižjih osnovnih plač po tarifnih razredih se bodo v prihodnje usklajevali z letnimi krogi pogajanj, če do dogovora ne bi prišlo, aneks zagotavlja uskladitev zneskov najmanj za 50% inflacije preteklega leta. Prvi krog pogajanj in prva uskladitev se bosta izvedla že leta 2024, kar bo tudi preprečevalo prevelika razhajanja med minimalno plačo in najnižjimi osnovnimi plačami po kolektivni pogodbi.
Kot del prenove plačnega sistema v panogi so bile dogovorjene tudi nekatere spremembe glede dodatkov. Po novem bo kolektivna pogodba urejala minimalni nabor dodatkov za manj ugodni delovni čas, glede katerih Zakon o delovnih razmerjih določa, da se njihova višina določa s kolektivno pogodbo dejavnosti(nočni, nedeljski, praznični in nadurni). Njihova višina bo kot minimalni standard po novem določena v nominalnih zneskih (določenih v EUR/h) in ne več v odstotku od osnovne plače. Takšno ureditev poznajo tudi nekateri tuji plačni modeli, stranki kolektivne pogodbe pa sta se za takšno ureditev dogovorili tudi zato, ker sta se strinjali, da naj kot minimalni standard na ravni kolektivne pogodbe dejavnosti dodatki odražajo delo v posebnih pogojih dela, ki so za vse delavce enaki, ne glede na delovno mesto, ki ga zasedajo. Po našem vedenju gre za prvo kolektivno pogodbo dejavnosti, ki je uporabila možnost, ki jo omogoča Zakon o delovnih razmerjih, ki je dodatke določila v zneskih v EUR namesto v odstotkih od osnovne plače.
Ključen element dogovora in tudi najtrši oreh v pogajanjih je bil dodatek za delovno dobo, kjer je bil z vzajemnim popuščanjem dogovorjen režim, ki za obstoječe zaposlene ohranja doseženi dodatek do trenutka prehoda na nov režim v nominalnem znesku, na novo natečeni dodatek pa bo znašal najmanj 0,25 odstotka od osnovne plače za vsako leto dela pri zadnjem delodajalcu po prehodu na nov režim.
Prehod na nov plačni režim bo uveden pri posamičnem delodajalcu s prehodnim obdobjem, vendar najkasneje s 1.1.2027, s podjetniško kolektivno pogodbo. Do prehoda na nov plačni sistem delodajalec uporablja sedaj veljavna določila kolektivne pogodbe. To pomeni, da sindikate na ravni delodajalca in delodajalce čaka še zahtevno delo implementacije novega plačnega modela v kolektivne pogodbe dejavnosti, pri čemer bodo stranke teh kolektivnih pogodb lahko upoštevale specifike posameznega delodajalca in nadgradile določila panožne kolektivne pogodbe.
Zaradi varnosti strank kolektivne pogodbe v prehodnem obdobju, le-te ni mogoče odpovedati do 31.12.2028.
Čeprav so bila pogajanja dolgotrajna, naporna in so terjala veliko strokovnega dela obeh pogajalskih skupin, v KSS PERGAM in Sindikatu papirne dejavnosti Slovenije ocenjujemo, da je kompromis, ki je bil dosežen, prelomen v smislu določanja realne cene dela v zasebnem sektorju. Z njim bo odpravljena plačna uravnilovka, ki je segala do vključno VI. tarifnega razreda (delovna mesta, za katera se zahteva višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba), kolektivno dogovarjanje na ravni dejavnosti pa bo ponovno pridobilo na pomenu saj bodo imeli vsakoletni dvigi plač po kolektivni pogodbi dejanski vpliv na plače zaposlenih po podjetjih. Verjamemo, da je dosežen dogovor tudi okrepil zaupanje med socialnimi partnerji v panogi in računamo, da bo v tem duhu potekal tudi socialni dialog na ravni podjetij. To bo tudi priložnost za večjo vključenost zaposlenih v delovanje podjetja in za izboljšanje njihovega položaja v podjetjih, ki se danes soočajo z veliko konkurenco pri pridobivanju zaposlenih.
Kolektivna pogodba ima zaradi visoke stopnje reprezentativnosti sindikata in delodajalskih organizacij, njenih podpisnic, razširjeno veljavnost in velja za vsa podjetja in vse delavce v panogi.
Na to kolektivno pogodbo smo v KSS PERGAM in Sindikatu papirne dejavnosti Slovenije lahko upravičeno ponosni, saj po našem prepričanju predstavlja pomemben korak v smeri oživljanja relevantnosti kolektivnih pogodb dejavnosti v delu, ki se nanaša na najnižje osnovne plače in upamo, da bo nakazala smer razvoja plačnih modelov v zasebnem sektorju v prihodnje. Prav tako pričakujemo intenziven socialni dialog na ravni delodajalcev in verjamemo, da bo tudi ta prinesel nove in inovativne rešitve, ki bodo še izboljšale temelje, ki ga je postavila panožna kolektivna pogodba. Predstavnika podpisnikov na sindikalni strani sta ob tem povedala:
»Ne samo zadnjih pet let pogajanj za nov plačni model, več kot tri desetletja socialnega partnerstva v panogi, ki je izrazito povezana in odvisna od izmenjave s tujino in svetom, so dala podlago, na kateri smo si drznili zaupati en drugemu in poiskati nove rešitve, ki jih naši zaposleni nujno potrebujejo. Potrebujejo pa jih tudi podjetja, da bodo ohranila obstoječe zaposlene in pritegnila nove delavce. Precej dela bo še potrebnega na terenu, v pogajanjih pri posamičnih delodajalcih, kjer računamo, da bomo standarde iz branžne kolektivne pogodbe še nadgradili, in tu se zanesemo na naše strokovne službe na KSS PERGAM. In čeprav bo končno oceno našega dela možno dati šele čez leto ali dve, smo prepričani, da je bilo potrebno preseči dosedanji sistem, ki je bil zlasti glede najnižjih osnovnih plač preživet, in stopiti v korak s časom.« (Nives Hrovat, predsednica Sindikata papirne dejavnosti Slovenije)
„Z dvigom najnižje osnovne plače v papirni dejavnosti na raven minimalne plače želimo v KSS PERGAM začrtati novo smer v kolektivnih pogodbah v gospodarstvu, ki bo temeljila na realni ceni dela in s katero bodo tarifne priloge kolektivnih pogodb dejavnosti ponovno postale bolj relevantne, kot so bile doslej. Spremembe predstavljajo tudi prvi korak v smeri približevanja plačnega modela v dejavnosti nekaterim rešitvam, ki jih vsebujejo tudi tuji plačni modeli. Računamo na to, da bomo preko pogajanj na ravni delodajalcev, preko kolektivnih pogodb dejavnosti, s katerimi bo nov plačni model implementiran, zgradili zaupanje, ki bo omogočilo tudi nadaljnjo nadgradnjo plačnega sistema in dosego ciljev, zaradi katerih je bil sprejet. To pa je v prvi vrsti zanimivost panoge za delavce, v prvi vrsti tudi preko ravni plač v panogi.“ (Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM)
Postojna, 15. 11. 2023
Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM
Nives Hrovat, predsednica Sindikata papirne dejavnosti Slovenije
