Staliča KSS PERGAM do vladnega predloga Socialnega sporazuma

Predsednik Pergama je na današnji novinarski konferenci predstavil stališča KSS PERGAM v zvezi z vladnim predlogom Socialnega sporazuma 2012-2016.

Predsednik KSS PERGAM dr. Janez Posedi na novinarski konferenci dne 31. 5. 2012

SPOROčILO ZA JAVNOST

STALIŠčA KSS PERGAM DO VLADNEGA PREDLOGA SOCIALNEGA SPORAZUMA

V KSS PERGAM smo aktivno sodelovali pri pripravi izhodišč za socialni sporazum, saj smo prepričani, da Slovenija potrebuje tovrstni dokument, ki mora biti rezultat najširšega soglasja med socialnimi partnerji in mora začrtati smer, v katero bo krenila Slovenija. Socialni sporazum mora ponovno vzpostaviti zaupanje med socialnimi partnerji in morda še bolj pomembno od tega kaj bo v socialnem sporazumu dogovorjenega bo pomembno to, da bo dogovorjeno dejansko tudi spoštovano.

V KSS PERGAM pričakujemo, da bodo reforme, katerih ključna vprašanja morajo biti začrtana v socialnem sporazumu, zlasti s področja trga dela ter pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, sprejete s soglasjem socialnih partnerjev na transparenten način. Reforme je potrebno sprejeti s soglasjem Ekonomsko socialnega sveta na temelju strokovnih podlag in predlogov, ki naj jih pripravijo tripartitno sestavljene delovne skupine, imenovane s strani taistega organa. Prepričani smo, da je le na ta način mogoče priti do rešitev, ki bodo uživale legitimnost in bodo v korist prebivalcem Republike Slovenije. Izkušnja z usklajevanjem Zakona o uravnoteženju javnih financ z le eno sindikalno centralo je po našem prepričanju slaba praksa, in sprejete rešitve bi bile za delavce po našem trdnem prepričanju ugodnejše, če bi bile v usklajevanja vključene vse sindikalne centrale, zato pozivamo vlado, da se takšni praksi v bodoče izogne.

Koncept socialnih sporazumov iz preteklosti, ki so nalagali naloge vsakemu od socialnih partnerjev je po našem prepričanju neustrezen, saj mora socialni sporazum prinesti skupne rešitve, h katerim bomo zavezani vsi socialni partnerji. Od socialnega sporazuma pričakujemo predvsem jasno začrtano vizijo smeri in ukrepov za zagon gospodarstva, brez katerega ni moč pričakovati izhoda iz krize, ključne rešitve in usmeritve reform trga dela ter socialnih zavarovanj, jasno zavezanost pravni državi, trajnostnemu razvoju in socialnemu dialogu ter definiranje odnosa do obsega in kakovosti javnih storitev.

S socialnim sporazumom želimo zagotovilo, da se socialna varnost državljanov v času trajanja socialnega sporazuma ne bo poslabšala ne glede na zaostrene makroekonomske razmere oziroma da se bo v primeru rasti BDP povečala. S tem namenom si bomo v teku pogajanj o socialnem sporazumu prizadevali za sprejem naših rešitev in predlogov, ki so utemeljene na akcijskem načrtu in programu dela KSS PERGAM, dvigajo raven socialne države in so predstavljene v nadaljevanju.

Na področju povečanja pravne varnosti in krepitve pravne države ter s tem povezanim zmanjševanjem sive ekonomije predlagamo:

povečevanje pristojnosti inšpekcijskih služb ter strožje sankcioniranje kršiteljev zakonodaje;
sistemsko ureditev sodelovanja med inšpekcijskimi službami ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj;
sprejem ukrepov za preprečevanje in sankcioniranje nesprejemljivih praks neplačevanja prispevkov in plač zaposlenim ter revizija določb kazenska zakonika s tega področja;
revizijo insolvenčne zakonodaje s ciljem večje zaščite in možnosti poplačila delavcev kot upnikov v teh postopkih, večjih možnosti za uveljavljanje odškodninske odgovornosti organov upravljanja in nadzora ter s ciljem možnosti čim hitrejšega prestrukturiranja v teh postopkih z namenom ohranjanja zdravih jeder.

V zvezi z učinkovito in ekonomično državno in javno upravo predlagamo:

preprečitev privatizacije javnih služb in sredstev, ki jih imajo trenutno subjekti javnega prava, ki te službe izvajajo, v uporabi;
preprečitev izvajanja tržne dejavnosti na račun javne službe;
vzpostavitev jasnih standardov in normativov javnih storitev, pri čemer se lahko na področjih, kjer trenutno ni mogoče izvesti postavljenih standardov in normativov, le-te doseže postopoma;
ohranitev in krepitev kakovostne mreže javnih storitev z iskanjem dolgoročnih stabilnih in vzdržnih sistemov financiranja teh storitev;
zagotovitev ustreznih pogojev za reorganizacijo lokalne samouprave in regionalizacijo;
vzpostavitev jasne odgovornosti nosilcev javnih funkcij za neustavne in nezakonite odločitve, ki so ugotovljene z odločitvami pristojnih institucij.

V zvezi z upravljanjem državnega premoženja predlagamo:

pripravo strategije upravljanja z državnim premoženjem;
smotrnejše razpolaganje z nepremičninami;
smotrnejše upravljanje s kapitalskimi naložbami;
priprava strategije poslovanja podjetij v državni lasti in razpolaganja z deleži v teh podjetjih;
možnost revizije Računskega sodišča v podjetjih v neposredni in posredni državni lasti, v katerih je država več kot 25 % lastnik;
preglednejši sistem javnih naročil, ki bi preprečeval izbor ponudb, ki ne pokrijejo ekonomskih stroškov blaga ali storitve in bi prek ustreznih kriterijev spodbujal izbor domačih prijaviteljev na javne razpise.

V KSS PERGAM nasprotujemo zapisu fiskalnega pravila v Ustavo, saj menimo, da ne gre za ustavno materijo temveč za politično odločitev, ki lahko državi onemogoči izvajanje politik, ki bi jo utegnile v primeru ekonomske krize reševati. Z dolgoročnim ciljem uravnoteženih javnih financ se sicer strinjamo, vendar gre po našem prepričanju pri tem za odgovornost Vlade da odgovorno ravna s proračunom. Nasprotujemo tudi uvedbi socialne kapice, saj menimo, da vsaj v času tega socialnega sporazuma ne bo proračunskih možnosti, da bi socialno kapico uvedli in izpad nadomestili z gospodarsko rastjo in večjimi proračunskimi prihodki iz drugih virov. V zvezi s slednjimi pričakujemo, da bo morebitna odločitev v zvezi z dvigom DDV sprejeta v soglasju s socialnimi partnerji.

Eden od ključnih ciljev za prihodnost je spodbuda gospodarske rasti, zato ob vladnih predlogih predvsem predlagamo:

spodbude in davčne olajšave za investicije, ki pomenijo ustvarjanje novih ali ohranjanje obstoječih delovnih mest in ohranjanje proizvodnje v Sloveniji ter so trajnostno in razvojno naravnane;
spodbudo infrastrukturnih investicij s sredstvi javno zasebnih partnerstev in ob varovanju javnega interesa ter s sofinanciranjem iz evropskih kohezijskih skladov;
prestrukturiranje gospodarstva s pomočjo povezav med PDP, AUKN, SOD, KAD in SID Banko.

Strinjamo se tudi s predlogom o oblikovanju proaktivne sodobne industrijske politike, ki bo predstavljala usmeritev za sprejem horizontalnih in sektorskih politik, vendar pričakujemo, da bo vsebina tega predloga konkretnejša. Sami v zvezi s tem razumemo predvsem aktivno vlogo države pri zagotavljanju podpornega okolja za razvoj dejavnosti, ki jih bomo opredelili kot tiste, ki lahko za Slovenijo dolgoročno predstavljajo potencial za razvoj in rast. Med slednje vsekakor štejemo lesno predelovalno industrijo s papirno industrijo, živilsko predelovalno industrijo in gradbeništvo s cestnim gospodarstvom.

Eno ključnih področij socialnega sporazuma je trg dela in zaposlovanje, kjer predlagamo:

spodbujanje prilagajanje delovnih mest starejšim ter odpiranje novih tehnološko sodobnih in okoljsko sprejemljivih delovnih mest s čim večjo zaščito delavčeve varnosti in zdravja pri delu;
jasnejša določila o delovnem času, zlasti glede razmerja med delom preko polnega delovnega časa in prerazporejenim delovnim časom ter pogostejši nadzor ter strožje sankcioniranje kršitelje določil o delovnem času;
redefiniranje fleksibilnih oblik zaposlovanja in njihovo približevanje zaposlitvi za nedoločen čas s pravicami in obveznostmi, ki iz tega izvirajo ter omejiti prekerne oblike dela;
odpravo vzrokov in zmanjšanje obsega študentskega dela;
sprejem ukrepov in zakonskih rešitev, katerih namen bo omejiti uporabo agencijskega dela in ki bodo preprečevali socialni dumping na podjetniški ravni;
graditev prožnosti na trgu dela s konkurenčnostjo delavcev v smislu njihovega znanja in izobraževanja preko vseživljenjskega izobraževanja in aktivne politike zaposlovanja z ustanovitvijo sklada za izobraževanje;
prepoved odpuščanja delavcev/določenih profilov/ in/ali selitve proizvodnje iz Slovenije določeno časovno obdobje v primeru, ko delodajalec prejme državno pomoč/subvencijo;
spodbujanje kolektivnega dogovarjanja in ob spoštovanju sistema kolektivnih pogodb strogo vzdržati se kakršnih koli zakonskih posegov v avtonomijo kolektivnega dogovarjanja in še zlasti v že sklenjene in veljavne kolektivne pogodbe.

V zvezi s predlogi za večjo fleksibilnost v KSS PERGAM menimo, da ZDR že vsebuje vrsto institutov, ki fleksibilnost omogočajo, vendar jih delodajalci v praksi ne uporabljajo. Izrecno pa nasprotujemo omogočanju prehodov med delodajalci oziroma predlagamo, da se obstoječe pravne podlage, ki trenutno to dejansko omogočajo, temeljito prevetrijo in postavijo jasne okvire in omejitve tovrstnih prehodov. Zadržke imamo tudi v zvezi z napovedanimi spremembami na področju odpravnin in pravic v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter poenostavitvami na tem področju. Predlogi so v tem delu še povsem nekonkretizirani in v KSS PERGAM ne nameravamo podpreti nižanja teh pravic, ki bi bilo samo sebi namen in ki ne bi bilo na drugi strani uravnoteženo z ukrepi, ki bi zagotavljali socialno varnost zaposlenim in tistim, ki so delo izgubili. Prav tako nasprotujemo bistvenim poenostavitvam postopkov odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

V zvezi z aktivno politiko zaposlovanja predlagamo zlasti ciljno usmeritev v dve najbolj ranljivi skupini, in sicer mlade in starejše in v zvezi s tem predlagamo:

ustreznejše podporno okolje za vključene v sistem samozaposlovanja;
spodbujanje prilagajanja delovnih mest starejšim v smislu aktivnega staranja na delovnem mestu;
uvajanje programov za lažji in postopni prehod v upokojitev v povezavi s prenosom znanja na mlade s shemami delitve delovnega mesta in rotacije delovnih mest;
omogočanje in spodbujanje hitrejšega vstopa na trg dela mladim, vključno z delnim prevzemom stroškov njihove zaposlitve (npr. delno plačilo prispevkov), s čemer bi se lahko spodbujalo tudi zaposlovanje starejših;
uvedba obveznega pripravništva za mlade;
subvencioniranje prehoda iz zaposlitve za določen čas v zaposlitev za nedoločen čas in iz drugih oblik dela v zaposlitve za nedoločen čas;
promoviranje geografsko in poklicne mobilnosti zaposlenih;
spodbujanje socialnega podjetništva zlasti z omogočanjem dostopa do finančnih virov in upoštevanja družbenega dobra kot kriterija za dostop do finančnih virov preko sklada za spodbujanje socialnega podjetništva.

Zaradi velikih pomanjkljivosti plačnih sistemov je potrebno zagotoviti da bodo plače temelj socialne varnosti zaposlenih in morajo omogočati dostojno življenje delavca in njegove družine ter zagotavljati ustrezno osnovo za pravice, ki izhajajo iz socialnih zavarovanj. Zato v zvezi s tem predlagamo:

da so kolektivne pogodbe temelj dogovarjanja o politiki plač;
da rast bruto plač mora slediti gospodarskim gibanjem, pri čemer mora biti najmanj ohranjena realna vrednost plač in v dogovorjenem deležu in načinu upoštevana tudi rast produktivnosti;
da se sklepne nova splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo z minimalnim standardom pravic iz delovnega razmerja vključno s temelji politike plač v zasebnem sektorju ob ustreznih razmerjih do minimalne plače ter med tarifnimi razredi;
spremembo definicije minimalne plače in odpravo anomalije uravnilovke delavcev z najnižjimi plačami, ki ob bistveno različnih pogojih dela prejemajo enako plačilo za delo;
predlagati in v socialnem dialogu uveljaviti rešitve za spremembe plačnega sistema v smeri večje fleksibilnosti, ki bo ob varovanju osnovne plače omogočal stimulativno nagrajevanje in nagrajevanje iz naslova uspešnosti poslovanja;
uveljavitev sistema napredovanja;
odprava anomalij plačnega sistema v javnem sektorju.

Na področju izobraževanja in znanosti, ki sta področji, na katerih bi moral v prihodnosti sloneti naš razvoj, predlagamo:

oblikovanje takega sistema financiranja visokega šolstva, ki bo omogočal uravnotežen razvoj vseh področij in dodatno spodbujal področja, kjer lahko v nacionalnem in mednarodnem okviru pričakujemo vrhunske rezultate;
ustrezno financiranje javnih univerz, s čemer bo zagotovljen kakovosten študij brez šolnin na vseh stopnjah;
omogočanje univerzam avtonomne selekcijske postopke, ki bodo omogočali čimboljši izkoristek individualnih intelektualnih potencialov brez socialnega izključevanja;
ohranitev celovitosti javnih univerz z vsemi temeljnimi smermi študija, tudi v humanistiki, umetnosti in družboslovju, z dodatnimi sredstvi pa spodbujali razvoj tistih smeri, ki imajo največji potencial zaposlovanja;
ohranitev celovitosti in avtonomije temeljnega raziskovanja na univerzah in v ta namen zagotovitev stabilnih javnih sredstev ter usmeritev financiranja aplikativnih projektov v projekte, ki jih gospodarstvo potrebuje za svoj razvoj.

V zvezi s poglavjem o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predlagamo:

ohranitev temeljnega koncepta solidarnosti;
uvedbo ločene prispevne stopnje za invalidsko zavarovanje za primer invalidnosti in upokojitve zaradi poškodbe na delu in bolezni povezane z delom;
ukrepe za daljše ostajanje v zaposlitvi na delovnopravnem področju, na področju varnosti in zdravja pri delu ipd., pri čemer je potrebno primarno dati poudarek spodbudam (bonusom);
pogoj za pridobitev pol
e pokojnine mora biti poleg starosti tudi dosežena delovna (pokojninska) doba. Posebej je potrebno urediti pogoje za polno pokojnino za zaposlene, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, pri čemer naj bo za te zaposlene pogoj za polno pokojnino izključno delovna doba;
vsebinski pregled časovnih bonusov, katerih odprava se predlaga, pri čemer meni
o, da bi neka
eri vsekakor morali ostati (npr. služenje vojaškega roka), nekatere pa bi lahko tudi modificirali v smislu različnega priznavanja določenih obdobij pri ugotavljanju pogojev za upokojevanje (npr. čas študija). V vsakem primeru je potrebno v primeru soglasja o spremembah na tem področju določiti ustrezna prehodna obdobja;
ustanovitev posebne organizacije za izvedensko medicino za potrebe pokojninsko invalidskega, obveznega zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo;
uvedbo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo kot nove veje socialna varnosti.

V zvezi s sistemom zdravstvenega varstva predlagamo:

ohranitev javne zdravstvene mreže kot temelja zdravstvenega varstva;
sprejem meril za določitev mreže javne zdravstvene dejavnosti ter mreže javnih zdravstvenih zavodov
ziroma izvajalcev na sekundarni in terciarni ravni ter zagotovitev pravočasne in geografsko ustrezne dostopnosti do zdravstvenih storitev vsem skupinam prebivalstva;
strokovno funkcionalno in poslovno povezovanje zavodov in koncesionarjev s področja zdravstvene dejavnosti v učinkovite organizacijske oblike na območjih regij;
ob reorganizaciji mreže na sekundarni ravni ustanoviti v racionalnih okvirih negovalne oddelke oziroma negovalne bolnišnice;
razvoj in povečevanje zmogljivosti primarne ravni zdravstvene dejavnosti;
opredelitev kriterijev kakovosti in njihova povezava na sistem financiranja;
akreditiranje zdravstvenih zavodov;
učinkovit sistem finančne kontrole in javnih naročil v zdravstvu;
očiščenje zdravstvene blagajne izdatkov, ki niso povezani z zdravljenjem in preventivo;
razširitev prispevnih osnov na vse prihodke zavarovanca in postopna izenačitev prispevne osnove posameznih kategorij oziroma odpravili neopravičene razlike v teh osnovah;
preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja skladno z evropskimi direktivami na način, da bodo druge oblike zasebnih zavarovanj namenjene za večji obseg pravic in za storitve, opravljene v višjem standardu;
opredelitev in ohranitev obsega pravic v košarici obveznega zdravstvenega zavarovanja;
vzpostavitev registra poklicnih bolezni ter ureditev postopkov za ugotavljanje poklicnih bolezni;
ločitev pravic in prispevkov za zavarovanje za bolezen in poškodbe izven dela od zavarovanja za poškodbe na delu in bolezni, povezane z delom ter uvedba načela diferenciranih prispevnih stopenj za delodajalce v odvisnosti povprečnih stroškov na zavarovanca pri posameznem delodajalcu;
spremembo pogajalskih partnerskih postopkov tako, da bodo Zavod za zdravstveno zavarovanje in predstavniki izvajalcev prevzeli večjo odgovornost za izvajanje programov storitev in da bodo pri svojih odločitvah zadržali in razširili potrebno avtonomijo ter uvedli mehanizme spodbujanja večje racionalnosti pri izvajanju programov zdravstvenih storitev in pri doseganju ciljev sistema;
uvedbo ekonomskih spodbud za zavarovane osebe, ki se bodo aktivno vključili v programe krepitve zdravja in obvladovanja kroničnih bolezni in zmanjšali stroške zavarovanja z oprostitvijo doplačil oziroma znižanjem prispevkov delojemalcev.

V KSS PERGAM smo prepričani, da naši predlogi predstavljajo bistveno nadgradnjo in dodano vrednost predlogu socialnega sporazuma, zato pričakujemo, da bodo skrbno pretehtani in tudi povzeti v končno besedilo socialnega sporazuma.

Dr. Janez Posedi, predsednik KSS PERGAM

Ljubljana, 30. maj 2012

Prenesi: Izjava stališča KSS PERGAM do predloga socialnega sporazuma.pdf