Inšpekcijski nadzor v UKC Ljubljana

Na današnji novinarski konferenci Sindikatov v zdravstvu Slovenije PERGAM smo predstavili naša stališča v zvezi z ugotovitvami Inšpektorata za javno upravo pri inšpekcijskem nadzoru v UKC Ljubljana ter stališča in zahteve v zvezi s sistemskim reševanjem problematike položaja medicinskih sester v Sloveniji.

  

Z DESNE: Vesna Rugelj (predsednica Sindikata medicinskih sester Florence); Jakob Počivavšek (generalni sekretar KSS PERGAM); Prim. Matija Cevc, dr.med. (predsednik Sindikatov v zdravstvu Slovenije PERGAM); Tatjana Labernik (vodja službe pravne pomoči KSS PERGAM)

 

 

Prenesi: IZJAVA ZA JAVNOST – Inšpekcijski nadzor v UKC Ljubljana.doc 

 

Novinarska konferenca dne 19. 9. 2012:

V KSS Pergam smo zapisnik o inšpekcijskem nadzoru temeljito proučili, tako s pravnega, pa tudi interesnega vidika. Ugotavljamo, da zaključki, ki izhajajo iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, temeljijo na predpostavki, da v intenzivnih terapijah III obstajata dve vrsti dela, in sicer manj zahtevno delo srednje medicinske sestre, ki se opravlja na delovnem mestu »srednja medicinska sestra v intenzivni terapiji III«, in bolj zahtevno delo diplomirane medicinske sestre, ki se opravlja na delovnem mestu »diplomirana medicinska sestra v intenzivni terapiji III«. Ta predpostavka pa ne drži. Tako srednje kot tudi diplomirane medicinske sestre na intenzivnih terapijah III so pred vstopom v nov plačni sistem opravljale popolnoma enako delo, pa tudi po vstopu v nov plačni sistem opravljajo enako delo. Vprašanje, kakšno delo je kdo opravljal ob vstopu v nov plačni sistem, pa je ključno vprašanje, ki se mu ni mogoče izogniti, če želimo pravično, pa tudi pravno pravilno oceniti dogajanje v intenzivnih terapijah III ter potegniti pravilne zaključke.

ZSPJS v 48. in 48. a členu določa, da se prehod v nov plačni sistem izvede z aneksom k pogodbi o zaposlitvi. Kot ugotavlja tudi inšpektorica v spornem zapisniku, takšna ureditev ne spreminja delovnopravnega položaja javnega uslužbenca, za presojo, ali je aneks zakonit ali ne, pa je ključna naslednja predpostavka:

  • da prehod v nov plačni sistem ne pomeni nobenih sprememb v vrsti opravil, ki jih opravlja javni uslužbenec.

Prehod v nov plačni sistem za vse medicinske sestre v intenzivni terapiji III (tako srednje kot diplomirane!!) ni pomenil nikakršnih sprememb v vrsti opravil. Pred vstopom kot tudi po vstopu so opravljale popolnoma enako delo. Izpolnjena pa je bila tudi druga pomembna predpostavka:

  • vse srednje medicinske sestre v intenzivnih terapijah III so že pred vstopom v nov plačni sitem v svojih pogodbah o zaposlitvi imele štartni količnik višje medicinske sestre (z novim plačnim sistemom je bilo delovno mesto višje medicinske sestre ukinjeno).

Zaradi navedenega ugotovitev v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru, da so bile ob vstopu v nov plačni sitem srednje medicinske sestre pravilno prevedene  na delovno mesto srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III (zaradi česar so srednje medicinske sestre stavkale že leta 2008), ne vzdrži pravne presoje. Prevedba na delovno mesto srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, upoštevajoč dejansko delo, pred in po vstopu v nov plačni sistem, pa tudi plačo pred vstopom v nov plačni sistem, ni bila pravilna, kar so na posebnem sestanku dne 26. 5. 2009 ugotovili tud predstavniki Ministrstva za javno upravo, Ministrstvo za zdravje , vodstva UKC, predstavniki dveh reprezentativnih sindikatov dejavnosti in predstavniki Sindikata UKC Ljubljana. Sprejeli so odločitev, da se ob pravilni uporabi določb ZSPJS  napaka pri prevedbi za nazaj od 1. 8. 2008 dalje popravi, in sicer z izdajo novih aneksov k pogodbam o zaposlitvi (izvede se ponovna prevedba). Omenjena odločitev je povzeta v zapisniku z dne 26.5.2009.

Srednjim medicinskim sestram so bili posledično izdani novi aneksi k pogodbam o zaposlitvi za kombinirano delovno mesto v deležu 20 %« srednja medicinska sestra v intenzivni terapiji III« in v deležu 80 % diplomirana medicinska sestra v intenzivni terapiji III, ne na podlagi zapisnika z dne 26. 5. 2009, kot to napačno ugotavlja inšpektorica, temveč na podlagi pravilne uporabe določb zakona. In, ker gre zgolj za popravo napake ob prevedbi iz leta 2008, je jasno tudi, kaj se zgodi z napredovanji. Ob prevedbi se, kot to izhaja iz določb ZSPJS, napredovanja prenesejo (za kombinirana dela v ustreznem deležu). Prevedbe brez prenosa napredovanj ZSPJS ne pozna.

Ugotovitve v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru se torej od stališča KSS Pergam razlikujejo v bistveni točki – v razumevanju dejanskega stanja. Iz zapisnika izhaja, da se inšpektorica namerno ali nenamerno ni ukvarjala z dejanskim stanjem v intenzivnih terapijah III, kar jo je po našem mnenju vodilo tudi k nepopolnim in deloma tudi napačnim zaključkom.

Vendar pa je potrebno poudariti, da je inšpektorat za javno upravo zadnji v vrsti, ki  bi se bil dolžan po svoji funkciji in po svojem poslanstvu ukvarjati s problematiko srednjih medicinskih sester, ki naj bi opravljale delo diplomiranih medicinskih sester. Na to je posredno opozorjeno tudi v zapisniku o inšpekcijskem nadzorstvu. Na dveh mestih je izrecno izpostavljeno, da resorno ministrstvo, Ministrstvo za zdravje, ni opravilo svojega dela, čeprav se je v določenih dokumentih zavezalo, da bo to storilo.

V KSS Pergam smo prepričani, da se na različnih nivojih, od zavodov pa do strokovnih združenj in ministrstev zavestno in namerno ni želelo urediti delovno- pravnega statusa medicinske sestre, vse s ciljem doseganja nižje cene dela. če kje, je bilo tako pred prehodom v nov plačni sistem, po prehodu v nov plačni sistem pa še toliko očitneje, zavestno kršeno temeljno načelo enakega plačila za enako delo. Da je temu res tako, kaže podatek, da imamo danes v intenzivnih terapijah III tri kategorije delavcev, ki sicer vsi opravljajo enako delo, zanj pa so različno plačan,i in sicer je med njimi glede plačila tudi 10 plačnih razredov razlike. Zanimivo je, da se inšpektor inšpektorata za javno upravo v to anomalijo, ki krši temeljno načelo novega plačnega sistema (enako plačilo za enako delo), ne dotakne niti s črko. Gre za več kot očitno diskriminacijo in eklatantno kršitev 14. člena Ustave, ki nikogar od odgovornih ne moti danes in ga ni motilo v preteklosti. Motivi so znani. Za njimi se skriva netransparentna reforma, katere negativni učinki se bodo šele v celoti pokazali.

če v intenzivnih terapijah III velja načelo, da srednje medicinske sestre opravljajo popolnoma enako delo kot diplomirane medicinske sestre in jim teh kompetenc na področju dela nihče ne krati ( samo plačajo jih ne enako kot diplomirane medicinske sestre!!), je položaj tistih medicinskih sester, ki so jim po več letih uspešnega dela odvzeli kompetence, še bolj v nebo vpijoč, nemogoč!

Na oddelku za dializo v UKC Ljubljana so se pred mesecem dni odločili, da tiste medicinske sestre, ki manj kot 10 let izvajajo aktivnosti in kompetence diplomirane medicinske sestre, nekaterih nalog, ki so jih samostojno in uspešno opravljale vrsto let, ne smejo več opravljati. Vročili so jim na listu napisano delitev kompetenc, ki pa vsebuje drobno podrobnost. čeprav so jim vrsto nalog prepovedali opravljati, pa ob nastopu najhujših zapletov še vedno nosijo vso odgovornost. O uvajanju novega režima so obvestili tudi paciente, ki so bili seveda ogorčeni (torej so jih vrsto let izpostavljali neusposobljenemu in nekompetentnemu kadru?!). Po zatrjevanju srednjih medicinskih sester, ki od danes na jutri niso več smele opravljati določenih nalog, je novi, poskusni organizacijski projekt nevaren in nedomišljen. Ključno delo, ki so ga do sedaj opravljale usposobljene srednje medicinske sestre, prevzemajo tudi mlade diplomirane medicinske sestre, ki še nimajo dovolj izkušen, kar bi lahko vodilo do napak in izpostavljanja pacientov nevarnim situacijam. V kritičnih situacijah  morajo vskočiti srednje medicinske sestre, kar v praksi pomeni, da učijo diplomirane, ki še nimajo dovolj izkušenj. Glede na to, da je bil na Zavodu za zaposlovanje RS objavljen razpis za prosta delovna mesta diplomiranih medicinskih sester (za 16 diplomiranih medicinskih sester), se srednjim medicinskim sestram, ki so jim bile odvzete kompetence, postavlja vprašanje, kdaj jih bodo obvestili, da je njihovo delo na oddelku dialize nepotrebno.

Podobna situacija, povezana z delitvijo kompetenc,  kakršna je na oddelku dialize v UKC Ljubljana, je povsod v Sloveniji, razen v nekaterih zavodih, kjer so problematiko višanja zahtevnosti in z njo povezanim vprašanjem pogojev za zasedbo delovnih mest, rešili že pred vstopom v nov plačni sitem. Prepričani smo, da je netransparenten, nesistemski pristop delitve kompetenc, povzročil vrsto nedopustnih krivic in degradiranje dobrega in usposobljenega kadra, ki bi si namesto netransparentne reforme zaslužil pošteno sistemsko rešitev. Po našem mnenju bi morala biti sprejeta že zdavnaj.

Ministrstvo za zdravje je dne 6. 8. 2012 na Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije naslovilo dopis, ki smo ga v vednost dobili tudi Sindikati v zdravstvu Slovenije Pergam, in iz katerega izhaja, da vsi do sedaj sprejeti dokumenti, ki se ukvarjajo z delitvijo kompetenc ( med njimi tudi poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi iz leta 2008, ki jih je sprejela Zbornica zdravstvene in babiške nege), nikoli niso bili  potrjeni s strani Zdravstvenega sveta, kar pomeni, da ne gre za ustrezne in veljavne podlage, saj postopki niso bili na vseh nivojih strokovno utemeljeni, niti še niso bili zaključeni.

Izhajajoč iz omenjenega dopisa se pod vprašaj postavljajo vse reorganizacije v zavodih, ki so temeljile na delitvi kompetenc in ki so ozko povezane s sprejemom standardov in normativov, ki jih v dejavnosti zdravstva še vedno ni!! Prav odsotnost standardov in normativov je omogočila neenotno prakso po zavodih in »ribarjenje v kalnem«, visoko ceno teh »projektov« pa so plačale tako srednje kot diplomirane medicinske sestre (zakaj bi morala biti medicinskim sestram v intenzivnih terapijah III odvzeta napredovanja, če pa ves čas opravljajo enako delo?). Zanimiva je ugotovitev inšpektorice, ki izhaja iz zapisnika , da v UKC iz pravilnika o sistemizaciji delovnih mest ni razvidno ne število ne vrsta delovnih mest v posameznih organizacijskih enotah in da UKC Ljubljana ne vodi evidence o dejanski zasedenosti delovnih mest, čeprav bi jo skladno z drugim odstavkom 21. člena ZJU moral voditi. Prepričani smo, da pristojni v UKC Ljubljana natančno vedo, zakaj tega ne spremljajo in zakaj ti podatki ne obstajajo.