V mesecu maju 2014 je bil v sobotni ediciji časnika DNEVNIK v rubriki “ZAPOSLITEV IN KARIERA” objavljen 3. članek o vsebini Projekta KSS Pergam…
V mesecu maju 2014 je bil v sobotni izdaji dnevnega časnika DNEVNIK v rubriki “ZAPOSLITEV IN KARIERA” objavljen 3. članek o vsebini Projekta KSS PERGAM “Sodelovanje socialnih partnerjev pri povečanju konkurenčnosti delavcev in izboljšanju delovnih pogojev kot osnove konkurenčnosti podjetij”.
Prenesi članek: DNEVNIK-maj-2014.pdf
Naslov članka: Vseživljenjsko učenje ni le fraza, temveč je predpogoj za uspešen jutri
Izhodišče projekta z naslovom Sodelovanje socialnih partnerjev pri povečanju konkurenčnosti delavcev in izboljšanju delovnih pogojev kot osnove konkurenčnosti podjetij, ki ga izvajamo pri KSS PERGAM v partnerstvu z Gospodarsko zbornico Slovenije in ga financira Evropski socialni sklad in MDDSZ, je, da si tudi v kriznih časih ali zlasti zaradi krize ne moremo privoščiti, da bi zanemarili vlaganja v znanja in kompetence delavcev. ??al evropski primerjalni podatki kažejo ravno nasproten proces predvsem glede Slovenije.
Medtem ko, denimo, Danska in Nemčija tudi v času krize povečujeta delež odraslih, vključenih v izobraževanje, je Slovenija v skupini držav, ki so v tem obdobju ta delež precej zmanjšale. V Sloveniji je po podatkih evropske ankete o izobraževanju odraslih (Adult Education Survey ali krajše AES) ta delež padel s 40,6 odstotka v letu 2007 na 36,2 odstotka v letu 2011. češka je, denimo, uspela v tem času ohraniti isti delež in ima tako zdaj višji delež kakor Slovenija. Slovenija se je hkrati pridružila skupini držav (skupaj z Bolgarijo, Poljsko in baltskimi državami), kjer je po izjavah anketirancev glavna ovira, da se ne izobražujejo, strošek za izobraževanje. Izobraževanje odraslih je potemtakem omejeno na tiste, ki imajo sredstva, da si ga lahko privoščijo; istočasno so zavoljo gospodarske recesije in dolžniške krize zasebnega sektorja tudi podjetja morala krčiti sredstva za izobraževanje.
Anketa, ki smo jo nedavno opravili v okviru projekta, je pokazala nadaljnje padanje deleža vključenosti zaposlenih v izobraževanje glede na podatke AES iz leta 2011. Na podlagi rezultatov iz omenjene ankete tudi sklepamo, da delodajalci zaposlene z nižjo izobrazbo manj pogosto vključujejo v izobraževanje. Ville Nurmi, finska strokovnjakinja za upravljanje človeških virov (UčV) v papirni industriji ugotavlja, da morajo evropske strategije UčV v podjetjih – v nasprotju z ameriškimi – zajeti tudi zaposlene z nižjo izobrazbo. Kot pravi: »Kompetitivnosti ne bomo zagotovili z outsourcingom, nižanjem stroškov dela, seljenjem produkcije in drugimi ukrepi, s katerimi se lahko v najslabšem primeru podjetje skrči. Zaposlene je treba spodbuditi k samoiniciativnosti. Pridobiti morajo več znanja o podjetju in dobaviteljih, vključno s finančnimi vidiki njihovega dela.«
Sindikat lahko spodbuja člane in članice k izobraževanju ter v socialnem dialogu na ravni podjetja, panoge in države pomaga ustvarjati spodbudno okolje za dodatno usposabljanje tako zaposlenih, kakor tudi iskalcev zaposlitve. Ravno s tem namenom je KSS PERGAM prejšnji teden organizirala dvodnevni seminar za sindikalne funkcionarje o izobraževanju odraslih. Namen seminarja je bil predvsem krepitev kompetenc sindikalnih funkcionarjev na področju izobraževanja, saj je to predpogoj za njihovo bolj aktivno in s tem uspešnejše delovanje tudi na tem področju. Na seminarju sta nam Alexandra Dehmel iz CEDEFOP-a in Novka Piljić iz avstrijskega sindikata GPA-djp predstavili nekaj zanimivih in uspešnih evropskih zgledov ter modelov.
Izobraževanje predstavlja pomemben del dejavnosti avstrijskih sindikatov, ki preko inštituta BFI organizira okoli 20.000 izobraževanj letno po vsej državi. Stopnja sindikaliziranosti je v Avstriji dobra in preko države in drugih evropskih virov jim uspe zagotoviti sredstva, s katerimi lahko sindikati nudijo članom in članicam mogočno podporo: vsi člani in članice imajo med drugim na voljo tudi vavčer za potrebe izobraževanja. Zanimivi pa so tudi manjši eksperimenti, kot je projekt Du kannst was!, namenjeni predvsem migrantom in ljudem brez formalne izobrazbe, ki lahko dobijo formalno priznanje znanj in veščin, ki so jih pridobili z delovnimi izkušnjami.
Zanimiv primer so tudi belgijski socialni partnerji, ki v panožnih kolektivnih pogodbah definirajo potrebe po novih znanjih. Skupaj oblikujejo načrte izobraževanja in določijo pravice zaposlenih, ki se izobražujejo. Hkrati ustanavljajo tudi »sklad za usposabljanje«, v katerega prispevajo vsi delodajalci. Po podatkih CEDEFOP naj bi bilo v Belgiji okoli 50 panožnih skladov za usposabljanje. Podobno švedski socialni partnerji ustanavljajo »prehodne sklade« za namene prekvalifikacij zaposlenih v primerih prestrukturiranja podjetij.
Zanimiva praksa, stara dobrih 10 let, prihaja tudi iz Velike Britanije. Angleški sindikati imajo v podjetjih predstavnike za izobraževanje (union learning representatives), ki so istočasno voljeni predstavniki sindikata. Sindikat ima na voljo sklad za izobraževanja, iz katerega krijejo usposabljanja predstavnikov za izobraževanja in stroške samih izobraževanj za zaposlene.
Navedene dobre prakse potrjujejo našo tezo, da je potrebno zagotoviti zadostne materialne in kadrovske vire za izobraževanje odraslih. Ocenjujemo, da je ključnega pomena povečanje odgovornosti delodajalcev (tudi s sofinanciranjem države) za izobraževanje zaposlenih. Menimo, da je potrebno uvesti nove izobraževalne programe. Z vseživljenjskim učenjem se da zagotoviti dokvalifikacijo delavcev tam, kjer je to potrebno, in izvesti prekvalifikacijo zaposlenih za nov gospodarski ciklus, seveda pa so predpogoj zadostna vlaganja v te namene. Prepričani smo, da bodo naše ugotovitve in primeri dobrih praks, ki bodo predstavljeni v okviru projekta, doprinesli tudi k večjemu zavedanju, da so kompetence zaposlenih poleg tehnološke konkurenčnosti ključne za konkurenčnost gospodarstva.
KSS PERGAM
Naziv projekta: »Sodelovanje socialnih partnerjev pri povečanju konkurenčnosti delavcev in izboljšanju delovnih pogojev kot osnove konkurenčnosti podjetij«
Kratek opis projekta: Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru »Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013«, razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti prednostne usmeritve«; prednostne usmeritve »Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti«.
Naziv upravičenca: Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM
Naziv partnerja: Gospodarska zbornica Slovenije
Višina skupnih stroškov projekta: 191.178 EUR
Višina javnih virov financiranja: 184.309 EUR
Datum začetka projekta: 01. 08. 2013
Datum konca projekta: 31. 08. 2014
Kontaktna oseba: Nina Mežan, vodja projekta
Organ upravljanja: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) http://www.mgrt.gov.si
Posredniško telo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) http://www.mddsz.gov.si
Strukturni skladi Evropske unije http://www.eu-skladi.si