Pravna služba KSS PERGAM je pripravila pregled ključnih zakonskih členov, ki se tičejo pravic in obveznosti delavcev iz delovnih razmerij.
V nadaljevanju podajamo pregled relevantnih členov Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, katerega je Državni zbor RS sprejel dne 09.08.2023. V navedenem zakonu je bilo sprejeto novo poglavje, ki ureja interventne ukrepe za odpravo posledic poplav iz avgusta 2023.
INTERVENTNI UKREPI PO POPLAVAH V AVGUSTU 2023
ZAČASNI UKREP NA PODROČJU DELA PROSTIH DNI
- 15. člen; določa, da je v letu 2023 dela prost dan 14.08.2023
ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU DELA
Začasni ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče (veljaven od 03.08.2023 do 31.12.2023)
- 19. člen; določa upravičenje delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica naravne nesreče do nadomestila plače. Pri čemer se kot odsotnost zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče šteje:
-nezmožnost prihoda na delo,
-nezmožnost opravljanja dela, zaradi opravljanja nujnih ravnanj odpravljanja škode ali opravljanja nujnih ravnanj za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi in živali
-nezmožnost opravljanja dela zaradi odvračanja in preprečevanja škode zaradi posledic naravne nesreče ali druge okoliščine nezmožnosti opravljanja dela zaradi posledic naravne nesreče.
Nadalje pa je določeno, da delodajalci lahko uveljavljajo povračila izplačanih nadomestil plače za delavce, ter, da so upravičeni vsi delodajalci razen taksativno naštetih[1].
- 20. člen; določa časovno omejitev, in sicer, da delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče, prejema nadomestilo plače za čas, ko so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost.
- 21. člen; določa pravice in obveznost delavcev, in sicer:
V prvem odstavku je določeno, da je delavec, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile, ki je posledica naravne nesreče upravičen do nadomestilo plače v višini 80% osnove[2].
Drugi odstavek določa, da mora delavec o odsotnosti in okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile obvestiti delodajalca najpozneje v treh dneh od nastanka razloga. Pri čemer se šteje, da je dolžnost obveščanja izpolnil, v kolikor je obvestil o okoliščinah višje sile delodajalca pred uveljavitvijo tega zakona.
Tretji odstavek pa določa, da nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v RS.
- 24. člen; določa obveznosti delodajalec, in sicer, da mora delodajalec v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. Nadalje je določeno, da v tem obdobju delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je uveljavljal povračilo izplačanih nadomestil plače ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga. Prav tako delodajalec ne more uveljavljati povračila izplačanih nadomestil plače za delavca, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, v času teka odpovednega roka.
- 25. člen; določa časovno veljavnost ukrepa, in sicer od 03. 08. 2023 do 31.12.2023.
Začasni ukrep na področju plačane odsotnosti delavca
- 30. člen; določa, da ima prostovoljec, ki opravlja prostovoljno delo v okviru prostovoljske organizacije, na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljnem delu, pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem dni zaradi odpravljanja posledic poplav. Pri čemer izplačana nadomestila plač prostovoljcev za zgoraj navedeni dni povrne RS v celoti.
Začasni ukrep denarnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (veljaven od 03.08.2023 do 31.10.2023 – z možnostjo podaljšanja najdlje do 31.12.2023)
- 31. člen; določa, da imajo do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo pravico vsi delodajalci v RS, ki so bili registrirani najpozneje na dan 02.08.2023 in delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic poplav[3].
- 32. člen; določa veljavnost ukrepa in sicer, da lahko delodajalec napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo največ za obdobje od 03.08.2023 do 31.10.2023, z možnostjo podaljšanja ukrepa s sklepom vlade RS najdlje do 31.12.2023.
- 33. člen; določa pravice in obveznost delavcev, ki so napoteni na začasno čakanje na delo. Delodajalec delavca pisno napoti na čakanje na delo, pri čemer v pisni napotitvi določi čas začasnega čakanja na delo, možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plač. Delavec se je dolžan na poziv delodajalca tudi vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu, pri čemer mora biti o tem obveščen vsaj en dan prej. V primeru, da delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do polnega nadomestila plače. Upoštevajoč navedene določbe, pa delavec, ki je napoten na čakanje ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.
- 34. člen; določa višino nadomestila, in sicer je delavec, ki je napoten na čakanje na delo, upravičen do nadomestilo plače v višini 80% osnove[i][4]. Pri čemer pa nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v RS.
- 35. člen; določa, da RS delno povrne delodajalcu izplačana nadomestila plač, in sicer v višini 80% nadomestila plače in ne več kot je višina povprečne mesečne plače v RS za mesec maj 2023.
- 36. člen; določa, da če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do odsotnosti oziroma pridobi pravico do odsotnosti[5] ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače za začasno čakanje na delo ne izplačuje.
- 40. člen; določa obveznosti delodajalca, in sicer, da mora izplačevati nadomestila plač, ne sme odrejat nadurnega dela ter začasno prerazporejati delovnega časa tistim delavcem, katerim ni odrejeno čakanje na delo, v kolikor bi to delo lahko opravil z delavci na začasnem čakanju. Prav tako je določeno, da v tem obdobju delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga. Delodajalec tudi ne more uveljavljati delnega povračila izplačanih nadomestil plače za delavca, v času teka odpovednega roka.
Začasni ukrep na področju enkratne solidarnostne pomoči
- 52. člen; določa, da se enkratna solidarnostna pomoč, ki jo izplača delodajalec v letu 2023, delavcu za nastalo hujšo škodo zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, ne všteva v davčno osnovo iz dohodka iz delovnega razmerja, in sicer do višine 10.000 EUR. Za hujšo škodo se po tem členu šteje škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko bivanje.
_________________________
[1] Razen: – neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, − delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti in ima na dan 2. avgust 2023 več kot deset zaposlenih,− tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
[2] Za osnovo se šteje delavčeva povprečna mesečne plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi.
[3] Razen: – neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, − delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti in ima na dan 2. avgust 2023 več kot deset zaposlenih,− tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
[4] Za osnovo se šteje delavčeva povprečna mesečne plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi.
[5] na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti
_________________________
Služba pravne pomoči KSS PERGAM