Na NOVINARSKI KONFERENCI, ki je bila v četrtek, 23. 7. 2015, je vodstvo KSS PERGAM in vodstvo Sindikatov v zdravstvu Slovenije PERGAM predstavilo stališča v zvezi s številnimi nerešenimi problemi, ki se nanašajo na zaposlene v zdravstveni dejavnosti, med drugim glede neizpolnjenih zavez Vlade glede sprejema standardov in normativov, odprave anomalij v plačni skupini J, tožb delodajalcev v zdravstveni dejavnosti zoper zaposlene zaradi domnevno preveč izplačanih plač, odsotnostjo sistemske rešitve za srednje medicinske sestre, kadrovske podhranjenosti v zdravstvu in posledično nevzdržnih razmer v nekaterih oddelkih ter glede neplačanih viškov ur v zdravstveni dejavnosti.
IZJAVA ZA MEDIJE
V Sindikatih v zdravstvu Slovenije PERGAM, ki deluje v okviru Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, želimo v času visokih temperatur, ki izjemno negativno vplivajo na počutje in zdravje državljanov in na pogoje dela ter v času dopustov, ko je kadrovska problematika še posebej pereča, opozoriti na številne težave v zdravstvu, ki se kljub drugačnim zagotovilom ne rešujejo, temveč se še zaostrujejo.
Nobena od zavez Vlade RS v dogovorih, ki segajo vse v leto 2009 in v pomembnem delu zadevajo prav zdravstvo, še vedno ni uresničena. Že davno so se iztekli roki, do katerih naj bi bili sprejeti in do katerih naj bi se začelo postopno uveljavljati standarde in normative v dejavnosti zdravstva, primarno za področje zdravstvene nega, pa tudi za ostale poklicne skupine, npr. za farmacevte, laboratorijsko medicino in radiologijo. Ne le, da standardi in normativi še niso sprejeti, temveč Ministrstvo za zdravje v celoti izključuje sindikate iz postopka priprave standardov in normativov, kljub dejstvu, da bodo le-ti lahko imeli zelo pomembne posledice za zaposlene v zdravstvu.
Prav tako Vlada RS z ničemer še ni pristopila k odpravi anomalij plačnega sistema, zlasti v plačni skupini J, kar je bila sicer vsebina vseh sporazumov in dogovorov med Vlado RS in sindikati javnega sektorja od leta 2009, tudi trenutne Vlade, ki naj bi pogajanja o tej vsebini pričela najkasneje do marca 2015. Kljub temu, da so bila orientacijska delovna mesta plačne skupine J do IV. tarifne skupine dvignjena za 1. plačni razred s Kolektivno pogodbo za javni sektor že leta 2009, kar je prvi korak k odpravi anomalij, še do danes ni prišlo do uskladitve kolektivnih pogodb dejavnosti s to spremembo, kljub temu, da bi moralo iti pravzaprav za avtomatizem uskladitve. Še več, gradiva, ki jih je Ministrstvo za javno upravo posredovalo sindikatom javnega sektorja, omenjene anomalije praktično ne omenjajo, kaj šele nakazujejo pot za njihovo reševanje. Gre za najslabše plačana delovna mesta, med katerimi je velik problem tudi uravnilovka, saj sega minimalna plača že do 16. plačnega razreda, kar je praktično že začetek uvrstitev delovnih mest v V. tarifnem razredu. Posledično so številni od teh zaposlenih prikrajšani tudi za dodatke za manj ugodni delovni čas, kar naslavlja tudi predlog sindikalnih central za spremembo Zakona o minimalni plači.
Poseben problem, ki prav tako že predolgo ostaja nerešen je sistemska rešitev za ureditev položaja srednjih medicinskih sester. Stanje na področju zdravstvene nege, razkorak med normativno ureditvijo, priporočili »stroke« in prakso pa postaja vedno večji, problem pa vedno bolj pereč. Vpliva na generacije šolajočega kadra in izrazito negativno vpliva na odnose v kolektivih, na motivacijo za delo in s tem žal tudi na kvaliteto dela. Tudi na tem področju smo sindikati kljub zahtevam po sodelovanju pri iskanju in pripravi sistemske rešitve v celoti izločeni, kar je nesprejemljivo tudi glede na dejstvo, da smo prav sindikati opozorili na nujnost sprememb na tem področju in na nujnost sistemske ureditve, kar bi primarno že pred leti moralo ugotoviti in tudi urediti ministrstvo, ki je pristojno za zdravstveni sistem.
Še bolj uničujoč vpliv imajo številne tožbe, ki jih delodajalci zaradi domnevno preveč izplačanih plač še vedno vlagajo delodajalci zoper svoje zaposlene, ki niti najmanj niso odgovorni za pravilno določanje in obračun plač, niti na to niso imeli popolnoma nikakršnega vpliva. V KSS PERGAM smo še vedno prepričani, da je ureditev tega področja in praksa popolnoma nevzdržna, škodljiva in v popolnem nasprotju s pravno varnostjo in zaščito zaposlenih kot pogodbeno šibkejših strank v delovnem razmerju. Tudi srednje medicinske sestre v enotah intenzivne terapije III, ki jim je vrsta ministrov in direktor UKC Ljubljana javno zagotavljala, da jim ne bo potrebno ničesar vračati, so v sodnih postopkih ker jih UKC Ljubljana toži zaradi vračila domnevno preveč izplačanih plač. Kakšen vliv imajo tovrstni postopki na motivacijo za delo in razpoloženje zaposlenih ni potrebno posebej poudarjati. Zaposleni se počutijo ponižani, razočarani, pa tudi jezni, saj upravičeno ne morejo razumeti, da želi delodajalec od njih iztožiti tisto, kar jim je določil in izplačal za korektno, strokovno, intenzivno in požrtvovalno opravljeno strokovno delo v najtežjih enotah intenzivne terapije.
Prav v enotah intenzivne terapije so tudi sicer razmere skrajno zaostrene, saj so pogoji dela iz vrste razlogov slabi. Na to so v začetku letošnjega leta opozorile medicinske sestre iz CIT UKC Ljubljana. Oddelek je kadrovsko podhranjen, kar pomeni bistveno večje obremenitve za zaposlene, zaposleni ne morejo koristiti pravice do odmora, navkljub izmučenosti težko koristijo letni dopust, zaradi premajhnega števila bolniških postelj v sami enoti CIT delo opravljajo tudi po drugih enotah intenzivne terapije, kar otežkoča organizacijo dela in kvaliteten potek in strokovni nadzor dela, zaradi dela v izmenah pa je plačilo zaposlenih v teh enotah nižje kot plačilo zaposlenih na številnih drugih oddelkih, kjer je delo bistveno manj intenzivno, organizirano pa je opravljanje dela v dežurstvu. Vse to so tudi razlogi za to, da je iz oddelka intenzivnih terapij III mnogo odhodov, zaposleni ne želijo opravljati dela v teh enotah, hkrati pa v te enote, kjer je delo najbolj zahtevno, prihajajo novi, neizkušeni kadri, ki jih je potrebno izučiti, po pridobitvi ustreznih znanj in izkušenj pa ob prvi priložnosti odidejo, saj so njihova, v enotah intenzivne terapije pridobljena znanja izjemno dragocena in iskana.
Nenazadnje je potrebno ponovno izpostaviti problematiko kopičenja viškov ur, ki se tudi v zdravstvu v številnih zavodih prenašajo iz meseca v mesec, iz leta v leto in tako ostajajo neplačani. Tozadevno je izjemnega pomena sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 80/2015, iz katere jasno izhaja, da so delodajalci dolžni izplačati dodatek za nadurno delo za celoten višek ur, ki presegajo polni delovnih čas ob koncu referenčnega obdobja, v katerem bi moral biti delovni čas izravnan. V KSS PERGAM pozivamo vse delodajalce v javnem sektorju in predvsem delodajalce v dejavnosti zdravstva, da skladno z omenjeno sodbo nemudoma opravijo analizo prerazporejenega delovnega časa v njihovih zavodih za obdobje zadnjih petih let ter zaposlenim izplačajo pripadajoče dodatke za nadurno delo. Prav tako pozivamo Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za javno upravo ter Inšpektorat za delo in Inšpektorat za plače, da kot pristojni za nadzor nad izvajanjem plačnega sistema v javnem sektorju in za izvajanje zakonov in kolektivnih pogodb v okviru svojih pooblastil koordinirano in sistematično pristopijo k opravljanju nadzorov nad pravilnostjo plačila zaposlenih v primeru prerazporejanja delovnega časa v smislu citirane sodbe in zagotovijo zakonito stanje, vključno s pregledom stanja in poračunom za preteklo obdobje.
V KSS PERGAM glede na zgoraj navedeno ocenjujemo, da je popolna ignoranca socialnega dialoga in socialnih partnerjev, pa tudi zanemarjanje problemov zdravstvenih delavcev v predlogu Resolucije nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2015-2025, ki je trenutno v javni obravnavi – simptomatična. Kaže tudi na odnos Vlade RS do sklenjenega socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016. V KSS PERGAM pozivamo Predsednika Vlade Republike Slovenije, da pozove ministrico za zdravje, da sindikate, ki delujemo v dejavnosti zdravstva, nemudoma vključi v iskanje in pripravo rešitev za izpolnitev danih zavez iz preteklih let. Poudarjamo, da zavoljo pasivnosti pri reševanju nakopičenih težav, neizpolnjenih zavez in povrh vsega še ignoriranja pozivov sindikatov k vključenosti in dialogu potrpežljivosti na strani sindikatov zmanjkuje. Ob napovedanem podaljšanju varčevalnih ukrepov v leto 2016 pa se nezadovoljstvo med zaposlenimi le še stopnjuje. Glede na navedeno so nekateri sindikati, ki delujejo v okviru KSS PERGAM, že sprejeli sklepe za pripravo aktivnosti za organizacijo stavke v dejavnosti zdravstva, ki bo izvedena v jeseni, v kolikor bo glede reševanja nakopičenih težav ostajal status quo.
Prim. Matija Cevc, dr. med.
Predsednik Sindikatov v zdravstvu Slovenije PERGAM