Objavljamo izjavo za javnost KSS PERGAM v zvezi s postopki zahtev za vračilo domnevno preveč izplačanih plač v javnem sektorju in ureditvijo teh postopkov v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, kar je bila tema današnje tiskovne konference KSS PERGAM.
IZJAVA ZA MEDIJE:
V KSS PERGAM že več let opozarjamo na nesprejemljivost zakonske ureditve, po kateri lahko delodajalec v javnem sektorju zahteva vrnitev dela plače, če je delodajalec delavcu napačno določil in izplačal plačo.
Plača predstavlja bistveni element pogodbe o zaposlitvi, o katerem se delodajalec in delavec morata strinjati in mora biti tudi vsebovana v pogodbi o zaposlitvi. Za pripravo pogodb o zaposlitvi delodajalci razpolagajo s strokovnimi službami, ki poznajo veljavno zakonodajo. Delavci, kot pogodbeno šibkejše in praviloma neuke stranke, utemeljeno pričakujejo, da bo plača v pripravljeni pogodbi o zaposlitvi določena pravilno. Povsem nesprejemljivo je, da je delavec, kljub veljavno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, še 5 let, kolikor traja zastaralni rok, izpostavljen nevarnosti, da bo delodajalec od njega zahteval vračilo dela plače, ki ga je delavec prejel zaradi napake pri določitvi in obračunu plače, ki jo je zagrešil delodajalec.
Problematika je postala izrazito pereča pri nadzorih prehoda na nov plačni sistem. Prehod na nov plačni sistem so izvajali posamezni delodajalci v javnem sektorju, ob nadzoru resornih ministrstev, kasneje pa je bil sam prehod določenih proračunskih uporabnikov tudi predmet postopkov nadzora ministrstev, inšpektorata za javno upravo in revizij računskega sodišča. Dejstvo je, da je bilo ob prehodu na nov plačni sistem v zvezi s samim postopkom prevedbe plač veliko odprtih vprašanj, glede katerih so se stališča ministrstev razlikovala ali s časom tudi spreminjala, prav tako se je spreminjala aplikacija, ki je bila s strani Ministrstva za javno upravo tedaj namenjena kot pripomoček za izračun plače, kar se je vse odrazilo v neenotnem pristopu k prehodu na nov plačni sistem. V pravilnost prehoda na nov plačni sistem niso bili prepričani niti delodajalci sami, kaj šele zaposleni, ki so ob prehodu na nov plačni sistem prejeli anekse k pogodbam o zaposlitvi, iz katerih sam postopek prevedbe in obrazložitev le-tega ter elementi plače, ki so bili v tem postopku upoštevani, ni bil razviden. Povsem nesprejemljivo in nevzdržno je, da se v tovrstnih primerih od zaposlenih zahteva vračilo dela plače, ki naj bi ga neupravičeno prejeli, čeprav za določitev plače niso v ničemer odgovorni, niti niso mogli vedeti, da jim je morda plača določena napačno.
Prav tako je nesprejemljivo, da se, kot v primeru Zavoda RS za zaposlovanje, zahteva vrnitev domnevno preveč izplačanih plač, ki naj bi bile posledica napačne določitve delovnega mesta ob prevedbi. Vlada RS je že leta 2009 sprejela stališče, da v takšnih primerih od delavcev ni mogoče zahtevati razlike v preveč izplačani plači, saj so bili delavci v času veljavnosti pogodbe o zaposlitvi dejansko zaposleni na delovnem mestu, opredeljenem v tej pogodbi, odgovornost delodajalca pa je, da zagotovi, da so delavci zaposleni na delovnih mestih, ki ustrezajo delom in nalogam, ki jih dejansko opravljajo. Zahtevki za vračilo plače zato v teh primerih nimajo nikakršne pravne podlage, samovoljno izplačevanje nižje plače za drugo delovno mesto, kot je opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi, pa predstavlja neposredno in zavestno kršitev obveznosti delodajalca do svojih zaposlenih iz naslova plačila za delo.
Številni postopki z zahtevami po vračilu domnevno preveč izplačanih plač temeljijo na inšpekcijskih postopkih, ki jih je izvedel inšpektorat za javno upravo. V omenjenih inšpekcijskih postopkih se je izkazala tudi povsem neprimerna in ustavno sporna ureditev teh inšpekcijskih postopkov, inšpektorji pa so v nekaterih primerih v izvedenih postopkih tudi odrejali ukrepe, za katere po našem prepričanju ni pravne podlage v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Inšpektorji glede na veljavno ureditev namreč ob zaključku postopka ne izdajajo odločb, temveč morebitne odredbe izrečejo v zapisniku (!), zoper ugotovitve in odredbe inšpektorja pa niti delodajalec niti delavec, na katerega se morebiti nanašajo ugotovitve inšpektorja, nimata nikakršnega pravnega sredstva. Delavec v postopku sploh ne more sodelovati in podati svojih stališč in navedb, kljub temu, da ima zapisnik lahko vpliv na njegove pravice.
Glede na navedeno je nujno, da se ureditev, ki določa obveznosti pogodbenih strank v primeru ugotovitve napačno določene plače, nemudoma spremeni, prav tako pa je nujna sprememba ureditve inšpekcijskega nadzora, ki bo v omogočala udeležbo prizadetih v teh postopkih in možnost pravnega sredstva zoper ugotovitve in ukrepe inšpekcije. Menimo, da bi opravljeni nadzori in zapisniki, izdani v teh nadzorih, morali biti obvezno tudi predmet strokovne razprave socialnih partnerjev. V KSS PERGAM ne sprejemamo ureditve, po kateri bi odgovornost in s tem breme za morebitno napačno določitev plače nosil delavec, nad katerim bi 5 let kot damoklejev meč visela grožnja vračila dela prejete plače. Od tega je seveda potrebno jasno razmejiti primere, ko gre za zavestno in dogovorno določitev previsoke plače, ki jih je potrebno ustrezno sankcionirati in zanje vzpostaviti tudi jasno zavezo za vračilo preveč izplačanih plač. Sicer pa nosi odgovornost za pravilno določitev plače delodajalec zato mora prevzeti tudi posledice morebitne napačne določitve in obračuna plače, saj je to nenazadnje njegova naloga in odgovornost, ki je ni mogoče prevaliti na delavca.
V KSS PERGAM upamo, da gre pri izkazani pripravljenost Ministrstva za notranje zadeve, da spremeni sporna določila Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, za iskreno prizadevanje. Pričakujemo, da bodo spremembe ureditve, ki trenutno postavlja zaposlene v nemogoč položaj, v socialnem dialogu kar najhitreje pripravljene, usklajene in v veljavi. Prav tako pričakujemo, da bo zavoljo enakosti ta ureditev upoštevala tudi tiste postopke, ki so že v teku.
Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM; Predsednik; dr. Janez Posedi
Ljubljana, 09.08.2013