Danes, 17. 3. 2022, je potekala novinarska konferenca Sindikata papirne dejavnosti Slovenije PERGAM, na kateri smo predstavili stanje na področju plač v papirni in papirno-predelovalni dejavnosti, problematiko plačne uravnilovke ter potek pogajanj o plačah na ravni dejavnosti in povezavo teh pogajanj z zakonsko ureditvijo minimalne plače.
IZJAVA ZA MEDIJE
Papirna dejavnost je poleg grafične ter časopisno informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti ena temeljnih dejavnosti KSS PERGAM, ki je pomembna tako z vidika relativno visoke dodane vrednosti, zlasti v delu proizvodnje papirja, kot tudi z vidika pomena panoge za zeleni prehod. Gre sicer za kapitalsko intenzivno panogo, kljub temu pa so za uspeh podjetij v dejavnosti ključni zaposleni, ki s svojim znanjem, izkušnjami in delom v težkih delovnih pogojih odločilno prispevajo k uspešnemu poslovanju podjetij in tudi prilagajanju podjetij izzivom digitalne preobrazbe in zelenega prehoda.
Podjetja, ki proizvajajo papir in karton, so energetsko intenzivna podjetja, ki so v času hitre in nepredvidene rasti energentov na eni strani, pa tudi surovin, zlasti celuloze in odpadnega papirja na drugi strani, močno podvržena tveganjem rasti stroškov iz tega naslova. Zaradi izjemnih nihanj so na skrajnih zgornjih vrednostih nekatera podjetja v dejavnosti že ustavljala proizvodnjo. Ker so vsaki takšni zastoji povezani tudi z visokimi stroški, ima to lahko vpliv tako na položaj zaposlenih, kot tudi na delovna mesta, zato smo v KSS PERGAM konec lanskega leta že pozvali tudi k državni intervenciji na področju cen energentov. Izjemnega pomena za obvladovanje in zmanjševanje stroškov so na drugi strani tudi investicije za bolj učinkovito rabo energije in pa v zaposlene. Ob tem velja poudariti, da gre za dejavnosti, ki proizvaja produkte, ki se jih da v veliki meri reciklirati, imajo širok spekter uporabe, so okolju prijazni in usmerjeni trajnostno.
Velika večina večjih podjetij v dejavnosti je v tuji lasti, praviloma kot del mednarodnih koncernov, njihov položaj pa se sicer razlikuje, tako z vidika vrste proizvodov, kot tudi z vidika uspešnosti poslovanja.
Število zaposlenih v papirni dejavnosti se sicer od leta 2013 povečuje, kljub temu pa se številna podjetja v dejavnosti srečujejo s problemom pomanjkanja ustrezno usposobljenih delavcev, zlasti takšnih, ki bi imeli dolgoročno perspektivo dela v tej dejavnosti. K pomanjkanju je pomembno prispevala tudi ukinitev formalnega izobraževanja, ki za specifične profile papirničarjev že dolgo ne obstaja več, danes pa k temu prispevajo tudi izrazito težki delovni pogoji, zlasti štiriizmensko delo, ki se očitno ne odraža dovolj tudi v plačilu za opravljeno delo v teh pogojih. Kot tudi sicer v družbi stanje še poslabšuje starostna struktura zaposlenih v dejavnosti, saj se povprečna starost zaposlenih v dejavnosti povečuje. Nujen bi bil sistematičen in pravočasen prenos znanja s strani starejših, strokovno usposobljenih delavcev, ki so svoje znanje pridobili predvsem z izkušnjami in dolgimi leti delovnih izkušenj, na mlajše, praviloma bolj formalno izobražene delavce, vendar z manj izkušnjami v praksi.
Da bi v dejavnost pritegnili nove, mlade sodelavce in zagotovili pravočasen prenos znanja na zadostno število novih delavcev, bi bil po trdnem prepričanju sindikata nujen nov plačni sistem v papirni dejavnosti, zaradi katerega bi bila dejavnost bolj privlačna za nove sodelavce in bi hkrati spodbujala medgeneracijsko sodelovanje, inovativnost in razvoj dejavnosti z lastnimi kadri. To je bil tudi eden od ciljev, ki smo si ga socialni partnerji na ravni dejavnosti zadali konec leta 2020, vendar do danes žal ni prišlo do nobenih premikov v smeri novega plačnega modela.
Od leta 2018 do 2022 je bila inflacija v Sloveniji 9,1%, produktivnost dela v dejavnosti je bila v letu 2020 (zadnji znani podatek) v primerjavi z letom 2018 za 31% višja. Minimalna plače je na drugi strani v obdobju 2018-2022 narasla za 27%, povprečna plača v dejavnosti je v tem obdobju zrasla za 18%, medtem ko so se najnižje osnovne plače po kolektivni pogodbi dejavnosti v tem obdobju povišale za 14 oziroma 12%. Čeprav kolektivna pogodba dejavnosti predstavlja minimalni standard, ki je v podjetjih lahko (in tudi dejansko neredko je) presežen, navedeni podatki kažejo na velik razkorak zlasti med razmerjem med rastjo minimalne plače in rastjo povprečne plače, ki se kaže v vedno večji uravnilovki med zaposlenimi s plačami okrog minimalne plače, prav tako je očitno, da rast plač močno zaostaja za rastjo produktivnosti v panogi, kar pomeni, da zaposleni ne participirajo ustrezno na rasti produktivnosti dela. Kljub temu, da je povprečna plača v dejavnosti višja od povprečne plače v Republiki Sloveniji, je to tudi posledica dejstva, da pomemben delež plače zaposlenih predstavljajo dodatki za težje delovne pogoje, zlasti za manj ugoden delovni čas.
Eden ključnih problemov obstoječe ureditve plač na ravni dejavnosti je v tem, da najnižje osnovne plače po tarifnih razredih vse do V. tarifnega razreda, v katerem so delovna mesta z zahtevano srednješolsko izobrazbo, ne dosegajo niti minimalne plače. Po prepričanju sindikata bi bilo navedeno nujno potrebno spremeniti na način, da bi najnižja osnovna plača v dejavnosti bila določena na ravni minimalne plače, osnovne plače zahtevnejših delovnih mest pa bi morale biti ustrezno višje. Kljub temu, da bi to najverjetneje sicer terjalo določene prilagoditve nekaterih drugih elementov plače, tudi dodatkov, bi bilo potrebno posebno pozornost nameniti ohranitvi ustrezne višine dodatkov za manj ugodni delovni čas, ki bi kompenzirala delo v težjih delovnih pogojih, in pa ohraniti pridobljene pravice iz naslova delovne dobe, kar bi omogočalo pogoje za prenos znanja med različnimi generacijami delavcev. Prav tako pomembni so sistemi napredovanj, ki so praviloma oblikovani na ravni podjetij in morajo delavcem omogočati transparenten in objektiven uvid v njihov karierni razvoj.
V Sindikatu papirne dejavnosti pred naslednjim krogom pogajanj, ki so bodo začela v naslednjem mesecu, pričakujemo resen pristop k pripravi novega plačnega sistema v dejavnosti, ki bo temeljil na prej navedenih izhodiščih in ciljih ter pripeljal do odprave uravnilovke in izenačitve najnižje osnovne plače z minimalno plačo. V sindikatu smo prepričani, da je potrebno storiti vse, da se do takšne rešitve pride v socialnem dialogu, če to ne bo mogoče, pa ne bo preostalo drugega kot zakonska izenačitev najnižje osnovne plače in minimalne plače, glede česar je v zakonodajnem postopku že predlog spremembe Zakona o minimalni plači.
V sindikatu predlagamo tudi spremembo kriterijev za izplačilo poslovne uspešnosti oziroma božičnice, da bi bili skladni z odločitvijo zagovornika enakih možnosti, da božičnica ne bi bila več odvisna od prisotnosti delavca na delovnem mestu. Prav tako pričakujemo več vlaganja v znanje in veščine zaposlenih in pa več pripravljenosti na pogovore o organizaciji delovnega časa in letnega koledarja, ki bi omogočal delavcem lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Le na tak način si lahko delodajalci v dejavnosti obetajo kadre, ki bodo podjetjem zagotavljali razvoj in uspešno poslovanje tudi v prihodnje.
Ljubljana, 17. 3. 2021
Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM
Nives Hrovat, predsednica Sindikata papirne dejavnosti Slovenije