04.11.2014 – Sindikati javnega sektorja, ki delujejo v okviru KSS PERGAM, ostro nasprotujemo predlaganim predlogom Vlade RS na področju plač v javnem sektorju za leto 2015, saj menimo, da je predlog nestrokoven, neuravnotežen in usmerjen v nadaljnjo razgradnjo javnega sektorja v Sloveniji Novinarska konferenca sindikatov javnega sektorja, ki delujejo v okviru KSS PERGAM, dne 4. 11. 2014
Sindikati javnega sektorja, ki delujejo v okviru KSS PERGAM, ostro nasprotujemo predlaganim predlogom Vlade RS na področju plač v javnem sektorju za leto 2015, saj menimo, da je predlog nestrokoven, neuravnotežen in usmerjen v nadaljnjo razgradnjo javnega sektorja v Sloveniji.
IZJAVA ZA MEDIJE:
Navkjub zatrjevanjem ministra za javno upravo, da naj predlagani ukrepi ne bi prizadeli nekaterih delov javnega sektorja bolj kot ostalih, je dejstvo, da je Vlada s svojim predlogom storila prav to. Predlog za znižanje dodatkov za nedeljsko in praznično delo, ki so bili v velikem delu javnega sektorja znižani že leta 2008, izrazito prizadene zaposlene v tistih dejavnostih, kjer se javne službe opravljajo nepretrgano, 24 ur na dan, 7 dni na teden (zdravstvo, socialno varstvo, policija ipd.…). Pri tem opozarjamo, da so v dejavnostih, kjer se delo opravlja kot dežurstvo, dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času že sedaj prepolovljeni in so zaposleni, ki opravljajo delo v dežurstvu že sedaj postavljeni v manj ugoden položaj.
Istočasno pa predlagani ukrepi povečujejo uravnilovko in zmanjšujejo stimulativno nagrajevanje v javnem sektorju. S predlaganimi ukrepi za zamrznitev in znižanje določenih elementov plače se tudi v javnem sektorju povečuje delež zaposlenih z minimalno in podpovprečno plačo, ki v nekaterih zavodih dosega že dve tretjini zaposlenih. Nadaljnja zamrznitev napredovanj v javnem sektorju predvsem za mlade in za tiste, ki že od prehoda na nov plačni sistem niso napredovali, pomeni ponoven odmik od možnosti za izboljšanje svojega položaja ne glede na uspešnost pri delu, povzroča razlike in veliko neenakost med zaposlenimi ter odstop od ciljev zakona o sistemu plač v javnem sektorju (enako plačilo za primerljivo delo), zaradi česar je tudi s tega vidika skrajno vprašljiva. Ob hkratnem podaljšanju zamrznitve redne delovne uspešnosti, ki je bila sicer prepogosto napačno uporabljena, sistem izgublja stimulativne elemente, kar ne more in ne sme trajati v nedogled.
Nesprejemljivo je tudi zniževanje delovno pravnih standardov, ki od začasnih ukrepov postajajo trajni ukrepi. Tako naj bi po vladnem predlogu zaposleni v javnem sektorju že tretje leto zapored prejemali regres za letni dopust krepko pod minimalno višino, določeno za vse ostale delavce v Zakonu o delovnih razmerjih. Tako odstopanje od minimalnih standardov glede regresa za letni dopust, kot tudi glede višine dodatka za delovno dobo, ki je glede na dosedanja znižanja vrednosti osnovnih plač v javnem sektorju dejansko že bil znižan, pomeni tudi veliko grožnjo za splošno raven delavskih pravic, tudi v zasebnem sektorju, zato predlogi Vlade kot so predlagani za nas niso sprejemljivi.
Sindikati v KSS PERGAM zavračamo linearni pristop k zmanjševanju števila zaposlenih, ki številne dele javnega sektorja potiska v situacijo, ko ni več mogoče zagotavljati zakonskega standarda javnih storitev, za zaposlene pa pomeni veliko obremenitev in pritiske, pogosto nezakonito preseganje omejitev delovnega časa in povečano nevarnost za strokovne napake, ki so v nekaterih delih javnega sektorja lahko usodne. Odsotnost standardov in normativov v nekaterih dejavnostih pomeni nekritično obremenjevanje in razdeljevanje enakega ali večjega obsega dela med vedno manjše število zaposlenih in s tem padec v dostopnosti in kvaliteti javnih storitev.
Ob popolni pasivnosti glede proučitve procesov dela, standardiziranja in normiranja javnih služb v nekaterih delih javnega sektorja in ob prelaganju dodatnih finančnih obveznosti na posredne proračunske uporabnike brez zagotovitve stabilnega sistema financiranja (visoko šolstvo, izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, ipd.) se nam v KSS PERGAM nehote postavlja vprašanje, ali ni tovrstno slabljenje javnega sektorja namerno s ciljem prenosa dela dejavnosti, ki se sedaj zagotavljajo v okviru javnega sektorja, na zasebne izvajalce, katerih primarni cilj ne bo enaka dostopnost kvalitetnih javnih storitev za državljane, temveč predvsem dobiček. Omenjeno terja predhoden razmislek in širok dogovor o tem, katere storitve naj se v okviru javnega sektorja zagotavljajo in kašen naj bo javni sektor v Sloveniji. Brez dogovora o tem ni mogoče pričakovati učinkov dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju.
Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM, Predsednik, dr. Janez Posedi
Sindikati v zdravstvu Slovenije, Predsednik, prim. Matija Cevc
Sindikat socialnega zavarovanja Slovenije, Predsednik, Miran Raković
Sindikat centrov za socialno delo – SINCE07, Predsednik, Perica Radonjič
Sindikat farmacevtov Slovenije – SIFARM, Predsednik, Damir Domjan
Sindikat laboratorijske medicine Slovenije – SILMES, Predsednik, Stane Tomšič
Sindikat sevalcev Slovenije, Predsednik, Gregor Novak
Sindikat veterinarjev Slovenije, Predsednik, Milan Štimec
Sindikat medicinskih sester FLORENCE, Predsednica, Vesna Rugelj
Visokošolski sindikat Slovenije, Predsednik, dr. Marko Marinčič
Ljubljana, 3.11.2014