ŽIVEL PRVI MAJ, PRAZNIK DELA!

Vsem Pergamovcem, ki prispevajo svoj kamenček v mozaik boja za delavske pravice, ob Prazniku dela iskreno čestitamo…

 

 

 

??IVEL PRVI MAJ 2013

 

 

??IVEL PRVI MAJ, PRAZNIK DELA!

 

1. maj je delavski praznik, globoko vsidran v našo tradicijo, morda tako zelo, da včasih pozabimo na njegove korenine in izvor, katerega povodi so tudi danes izjemno aktualni. Zato je prav, da osvežimo spomin na delavski boj, katerega obletnico praznujemo na 1. maj.

Davnega leta 1886 so bili organizirani protesti in splošna stavka v Chicagu v podporo delavskim organizacijam, ki so zahtevale več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delovnik in so zahtevale, da se predpis, ki bi te pravice dajal, uveljavi s 1. majem. Datum je bil izbran tudi zato, da bi obeležili spomin na masovne demonstracije, na katerih so avstralski delavci že leta 1856 zahtevali uvedbo 8-urnega delovnika. Demonstracije so se zaključile 4. maja leta 1886 s krvavim Haymarketskim izgredom, kasnejša uzakonitev 8-urnega delovnika pa je bila posledica tudi teh dogodkov v dneh okoli 1. maja 1886 v Chicagu.

V več kot stotih letih, odkar so se zgodili dogodki, zaradi katerih obeležujemo prvi maj, se je raven delavskih pravic vsaj na deklaratorni ravni povečala, tako z akti Mednarodne organizacije dela, kot tudi zaradi razvoja človekovih pravic in uzakonitve temeljnih delavskih pravic v nacionalnih zakonodajah. Globalizacija nam kljub temu dokazuje, da je v številnih okoljih, zlasti v državah v razvoju in nekaterih, v zadnjem času najhitreje rastočih gospodarstvih, raven delavskih in celo človekovih pravic še daleč od ravni, ki so jo zahtevali protestniki v Chicagu pred 127. leti.

Tudi v Evropi, katere del je Slovenija, se še posebej v času gospodarske krize dnevno vršijo pritiski za znižanje delavskih pravic. V strahu za ohranitev zaposlitve prepogosto prihaja do vdajanja kršitvam delavskih pravic in ironično je, da je prav pravica do 8-urnega delovnika ob naraščajočem številu brezposelnih ena najpogosteje kršenih in ogroženih. Danes že več kot 160.000 delavcev ni pokritih s kolektivnimi pogodbami, zato so njihove pravice na zakonskem minimumu. Med delavci je tudi vedno več prejemnikov minimalne plače, brez dodatkov za pogoje dela. Vse več mladih dela v prekarnih oblikah zaposlitve, kjer nimajo nobenih pravic.

Sindikati se skozi čas srečujemo z vedno novimi izzivi in okoliščinami, v katerih delujemo, kljub temu pa ob pogledu nazaj, ob analizi trenutnega stanja in ob pogledu naprej lahko ugotovimo, da nekatere temeljne bitke za delavske pravice ostajajo trajne. In da nobena od delavskih pravic ni samoumevna, tudi omejen delovni čas ne. In da se je za te pravice potrebno boriti.

Zato je prav, da se ob prvem maju vsakič znova spomnimo zakaj je prav ta dan praznik dela. In prav je, da ga praznujemo dva dni, saj boj za delavske pravice, katerega eden od mejnikov so bili dogodki 1. maja 1886, še zdaleč ni končan.

VSEM PERGAMOVCEM, KI PRISPEVAJO SVOJ KAMENčEK V MOZAIK BOJA ZA DELAVSKE PRAVICE, OB TEM PRAZNIKU ISKRENO čESTITAMO.

 

??IVEL PRVI MAJ, PRAZNIK DELA!

 

Dr. Janez Posedi, predsednik KSS PERGAM

 

Skupaj – solidarni – močnejši !