IZJAVA ZA JAVNOST OB 30. OBLETNICI USTANOVITVE EKONOMSKO SOCIALNEGA SVETA
25. aprila pred natanko tridesetimi leti je bil kot separat socialnega sporazuma podpisan ustanovni akt Ekonomsko socialnega sveta, s katerim smo socialni partnerji, med njimi tudi KSS PERGAM, ustanovili Ekonomsko socialni svet. Le-ta je pomembno zaznamoval socialno in ekonomsko politiko, ne le v obdobju tranzicije po osamosvojitvi, temveč tudi kasneje, v času približevanja Slovenije Evropski uniji, v času prevzema Evra, v času gospodarske krize in okrevanja po njej.
Ustanovitev Ekonomsko socialnega sveta je bila zgodovinski dogodek, zaradi katerega je Slovenija danes bistveno drugačna, predvsem bistveno boljša, kot bi bila brez razvitega tripartitnega socialnega dialoga, ki se je skozi vsa leta odvijal v okviru ESS. Odločilno je prispeval k sprejemanju ukrepov in zakonodaje, ki so povečevali blaginjo prebivalcev Slovenije ter socialno pravičnost s preprečevanjem povečevanja socialnih razlik med prebivalci.
ESS je bil osrednje mesto za doseganje družbenih dogovorov, ki so odločilno vplivali na družbeni razvoj, od sklepanja socialnih sporazumov, okvirnih dogovorov o plačah, ki so predstavljali temelj za kolektivno dogovarjanje, do usklajevanja temeljnih zakonodajnih reform s področja trga dela in socialnih zavarovanj, ki zadevajo tako delavce, kot tudi delodajalce. Socialni dialog, kot temeljno orodje za delovanje socialno-tržnega gospodarstva, predstavlja uravnoteženje interesov delodajalcev, sindikatov in vlad, zavoljo tega ga v svojih ustanovnih aktih kot vrednoto varuje in spodbuja tudi Evropska unija. Zakonski predlogi, usklajeni v okviru ESS, so uživali visoko legitimnost, kar so v zakonodajnem postopku spoštovale tudi poslanke in poslanci Državnega zbora, sprejemljivost predhodno usklajenih zakonov je bila večja, implementacija sprememb lažja, rešitve pa bolj kakovostne. Ni naključje, da Slovenija kot edina država EU že danes izpolnjuje t.i. dvojni standard dostojnosti minimalne plače, določen na ravni EU, da primerjalno z drugimi državami uživamo relativno visoko raven pravic iz socialnih zavarovanj, da imamo nizek razkorak v plačilu moških in žensk, visoko delež žensk, ki so aktivne na trgu dela in visoko stopnjo pokritosti zaposlenih s kolektivnimi pogodbami. Kljub številnim težavam v javnih podsistemih imamo dobro delujoč sistem javnih storitev, ki zagotavlja kar najbolj enako dostopnost do teh storitev in s tem enake možnosti. Vse navedeno je v pomembni meri rezultat prav socialnega dialoga v okviru ESS, sindikalnih in delodajalskih organizacij, ki v njem sodelujejo in posameznikov, ki so se aktivno angažirali pri njegovem delu.
V zadnjih letih, vsaj od zadnjega sklenjenega socialnega sporazuma v letu 2015, se Ekonomsko socialni svet sooča z velikimi težavami pri svojem delovanju. Eden od razlogov je zagotovo odnos vlad do socialnih partnerjev in socialnega dialoga, ki se je odražal v neenakopravni obravnavi in kršenju pravil o delovanju Ekonomsko socialnega sveta, z načinom priprave zakonodaje, vključno s pogosto šibkimi strokovnimi podlagami in kratkimi roki za pripravo in usklajevanje zakonodaje pa se je krčil prostor za odprto, demokratično in argumentirano razpravo, ki bi sledila že doseženim standardom socialnega dialoga v Sloveniji. Vloženih je bilo premalo naporov za doseganje sprejemljivih kompromisov, doseganje soglasja med socialnimi partnerji pa je bilo vedno zahtevnejše in tudi vedno redkejše.
ESS trenutno ne deluje, tripartiten socialni dialog je paraliziran, invaliden, kjer je prisoten, pa je prepuščen ad hoc usklajevanjem, brez jasnih pravil in standardov. Dlje časa, kot bo takšno stanje trajalo, težje bo nazaj ponovno vzpostaviti delovanje ESS in upam si trditi, da, bo v primeru odsotnosti ESS Slovenija nadaljevala po napačni poti bolj ali manj improvizirane in nesistematične socialno ekonomske politike zadnjih let. Zato bi se morali vsi sodelujoči v okviru ESS zavedati, da je tripartitni socialni dialog večji od posamezne organizacije, članice ESS, in pomembnejši od kratkoročnih in celo srednjeročnih parcialnih interesnih ciljev posamezne organizacije. Presega mandat posamezne vlade in dolgoročno vpliva na pogoje za razvoj države in družbe. To spoznanje bi moralo voditi vsakega deležnika v dialogu k trudu, da ESS čim prej ponovno začne s svojim delovanjem. V KSS PERGAM smo zavezani socialnemu dialogu v okviru ESS, v katerem aktivno sodelujemo že vse od njegove ustanovitve, zato se njegovega pomena, dodane vrednosti in posledic njegove odsotnosti močno zavedamo.
Trideseta obletnica delovanja ESS mineva z grenkim priokusom dejstva, da ESS ne deluje in da je opuščanje njegovega potenciala v času, ko so pred Slovenijo veliki reformni in drugi izzivi, izgubljena priložnost. Kljub temu je lahko pripravljenost socialnih partnerjev in sklep s torkovega sestanka s predsednikom vlade, da se čim prej dogovorijo o pogojih za ponovni začetek delovanja ESS, razlog za optimizem. Brez dobro delujočega dialoga enakopravnih socialnih partnerjev je skrajno vprašljiva izvedba sprememb, začrtanih v Načrtu za okrevanje in odpornost, s tem pa črpanje evropskih sredstev in nenazadnje tudi strateški razvojni cilji, ki naj bi jih te spremembe podpirale. Časa za spoznanje, da ni učinkovite alternative tripartitnemu socialnemu dialogu, praktično ni več.
Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM
