Včeraj smo na Ministrstvo za zdravje posredovali pripombe KSS PERGAM na predlog Zakona o digitalizaciji zdravstva (nova verzija), ki je bil dan v javno obravnavo 12.4.2024 (https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=16672).
PRIPOMBE NA PREDLOG ZAKONA O DIGITALIZACIJI V ZDRAVSTVU v celoti objavljamo v nadaljevanju:
Spoštovani,
V nadaljevanju podajamo pripombe KSS PERGAM k predlogu Zakona o digitalizaciji v zdravstvu, ki je bil objavljen na portalu e-demokracija, pri čemer poudarjamo, da smo v KSS PERGAM že podajali pripombe na predlog Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu, ki je bil v javni obravnavi aprila 2023. Pozdravljamo dejstvo, da predlog Zakona o digitalizaciji v zdravstvu ne vsebuje več nekaterih spornih rešitev, ki jih je vseboval predlog Zakona o informacijskem sistemu v zdravstvu (npr. glede financiranja izvajalca digitalizacije v zdravstvu iz prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje), še vedno pa vsebuje nekatere konceptualne rešitve, s katerimi se v KSS PERGAM ne strinjamo, kot izhaja iz nadaljevanja.
Dodajamo, da ni sprejemljivo, da Ministrstvo za zdravje o zakonskih predlogih s svojega področja ne vodi nobenega socialnega dialoga. Pričakujemo, da bodo predlogi, ki se tičejo delovanja zdravstvenega sistema in zdravstvenega zavarovanja predmet obravnave na sestankih med socialnimi partnerji in Ministrstvom za zdravje, kjer bodo zakonski predlogi predstavljeni, socialni partnerji pa bi morali imeti možnost predstaviti svoja stališča in jih skušati tudi uskladiti s predlagateljem. Področje zdravstva je tudi temeljno področje delovanja Ekonomsko socialnega sveta, ki bi zakonske predloge s tega področja moral obravnavati, njegovo trenutno nedelovanje pa ne more predstavljati izgovora za to, da o zakonskih predlogih s tega področja ni voden noben socialni dialog.
Ponovno poudarjamo, da pozdravljamo namen uporabe priložnosti, ki jih možnosti digitalizacije in informatizacije prinašajo za zdravstvo in za pacienta, mora pa biti pri tem zagotovljena ustrezna varnost osebnih podatkov pri njihovem zbiranju in obdelavi. Kar se tiče varstva osebnih podatkov v KSS PERGAM pričakujemo, da bo vsebina zakona zadostila vsem standardom, ki jih zahteva Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22) in Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov in da zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov, določene v predlogu, ne bodo nesorazmerno povečevale tveganja za zlorabo osebnih podatkov uporabnikov zdravstvenih storitev, zlasti glede na dejstvo, da so podatki o zdravstvenem stanju občutljivi osebni podatki. Menimo, da je nujno, da se do predloga zakona v tem delu izrecno opredeli Informacijska pooblaščenka in da bo predlog, za razliko od prejšnjih predlogov, ki so skušali urejati to vsebino, v celoti usklajen z njo. Pričakujemo tudi, da bo ministrstvo socialnim partnerjem predložilo njeno mnenje glede ustreznosti določb, ki se nanašajo na zbiranje in obdelavo osebnih podatkov v predlogu zakona.
Ponovno, kot že ob vseh prejšnjih predlogih, v KSS PERGAM menimo, da predlagana statusno pravna ureditev izvajalca centralne digitalizacije ni ustrezna. Prepričani smo, da družba z omejeno odgovornostjo, kot gospodarska družba ni ustrezna statusno pravna oblika za izvajanje digitalizacije v zdravstvu. Ne glede na to, da je predlagano 100% lastništvo države in da predlog zakona vključuje nekatere varovalke in omejitve v smislu pridobivanja deležev drugih družb, odsvojitve družbe, ustanavljanja novih družb, izplačevanja in uporabe dobička ter zavezanosti k izvajanju javnih naročil, ostaja dejstvo, da je namen gospodarske družbe v svojem bistvu ustvarjanje dobička, kar glede na dejavnost izvajalca digitalizacije v zdravstvu ni primerno.
V luči predlagane statusno pravne oblike je predlog po našem prepričanju v delu, ki se nanaša na financiranje, izvajanje določenih nalog za izvajalce zdravstvene dejavnosti ipd. nejasen. Tako npr. kljub obrazložitvi, ki je jasna, po našem mnenju iz 56. člena ni jasno razvidno, da se sredstva za plačila za opravljanje nalog iz drugega odstavka 54. člena zakona zagotavljajo iz proračuna. Če se zagotavljajo iz proračuna, se nadalje postavlja vprašanje, ali se zagotavljajo za opravljanje vseh nalog iz drugega odstavka 54. člena, tudi npr. za 7. in 9. točko po katerih naj bi izvajalec digitalizacije izvajal določene naloge za javne zdravstvene zavode oziroma izvajalce v zdravstvene dejavnosti v javni mreži javne zdravstvene službe, kadar jih le-ti pogodbeno prenesejo na izvajalca digitalizacije. V zvezi s tem se nadalje odpira vrsta dodatnih vprašanj, na katera zakona ne daje odgovora, se pa neposredno tičejo zaposlenih pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in sicer ali bodo v takšnih primerih zaposlenih prenešeni iz izvajalcev zdravstvene dejavnosti na izvajalca digitalizacije, kakšen bo njihov položaj, kakšen bo ta pogodben odnos med izvajalci zdravstvene dejavnosti in izvajalcem digitalizacije itd. Prav tako ni jasno, na kakšen način bo na zaposlene pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in morda tudi na zaposlene na ZZZS, ki danes izvajajo nekatere naloge, ki jih utegne po novem izvajati izvajalec digitalizacije v zdravstvu, vplivalo dejstvo, da bo te naloge po novem izvajal nek drug subjekt.
Menimo, da bi morala biti statusno pravna oblika izvajalca digitalizacije v zdravstvu skladna s statusno pravnim položajem subjektov, ki delujejo v javnem sektorju (torej npr. javni zavod, agencija ipd.), razmerja do drugih subjektov na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pa bi morala biti bolj jasno opredeljena, zlasti v delu morebitnih prenosov zaposlenih kot posledica prenosa nekaterih nalog ali dejavnosti iz enega na drug subjekt. To velja tudi npr. za primer priključitve infrastrukture in informacijskih storitev, ki jih vodi ZZZS na podlagi 79.b člena ZZVZZ, CeZIS, pri čemer se lahko postavi tudi vprašanje zakaj se ZZZS, glede na njegove bogate izkušnje z informacijskimi sistemi na področju zdravstva, ne nameni večja vloga na področju digitalizacije v zdravstvu.
Poleg navedenega ocenjujemo, da predlog zakona vsebuje še nekatere rešitve, ki utegnejo v praksi povzročati težave in bi jih bilo zato smiselno bolj jasno opredeliti. Tako npr. drugi odstavek 11. člena določa, kdaj je zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec dolžan vnesti podatke in dokumentacijo v OZD ali CeZZ, in sicer takoj ko nastane ali jo prejme oziroma najpozneje po vsaki končani delovni izmeni. Vprašanje je, ali je to življenjsko in kaj to pomeni za organizacijo dela, saj utegne to skrajšati čas obravnave pacientov, da bi bilo možno pravočasno vnesti podatke in dokumentacijo, ali pa bo to terjalo povsem drugačno organizacijo dela, ki bi utegnila prav tako vplivati na hitrost obravnave pacientov. Podobno se nam postavlja vprašanje izvedljivosti prvega odstavka 65. člena predloga zakona, po katerem naj bi zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec vnesel podatke iz 1. do 14. točke drugega odstavka 19. člena v CeZZ ob prvem stiku s pacientom po začetku uporabe tega zakona. Ocenjujemo, da gre za velik obseg dela, za katerega je vprašanje, ali ga bo dejansko možno opraviti na tak način, brez prehodnega obdobja, v vsakem primeru pa bo to ob nespremenjenem številu zaposlenih ali brez administrativne pomoči pomenilo izjemno veliko administrativno obremenitev za obstoječe zaposlene.
Kot navedeno v KSS PERGAM pričakujemo, da bo Ministrstvo za zdravje glede predmetnega predloga zakona sklicalo sestanek s socialnimi partnerji in izvedlo usklajevanje o njegovi vsebini.
Lep pozdrav,
Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM
Datum: 9. 5. 2024