Varovanje zdravja v gradbeništvu

PERGAM je preko Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije vključen v EU projekt za izboljševanje razmer na področju varovanja zdravja v gradbeništvu.

V okviru projekta Ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer na področju varovanja zdravja v gradbeništvu, ki ga izvajajo v okviru razpisa na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, bomo partnerji Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto (prijavitelj), Regionalna gospodarska zbornica Celje, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje, Pergam konfederacija sindikatov Slovenije in Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije, Sindikat delavcev v Skupini CM Celje raziskovali vzroke in posledice področja stresa, izgorevanja na delovnem mestu, absentizma, prezentizma in fluktuacije delavcev… Z raziskavo želimo prepoznati vse te dejavnike in s pomočjo že izoblikovanih dobrih praks iz drugih okolij tako v Sloveniji, kot v tujini prenesti le-te k ciljni populaciji ter zasnovati nove pristope, ki bodo vplivali na zniževanje negativnih posledic za vse skupine zaposlenih. Z aktivnostmi za spremembo dejavnikov, ki negativno vplivajo na počutje zaposlenih, lahko vplivamo tudi na bistveno zmanjšanje negativnih pojavov v podjetjih. S tem se bistveno poveča produktivna energija zaposlenih in posledično učinkovitost njihovega dela. Analiza konkurenčnosti je pokazala, da Slovenija za EU razvojno zaostaja za deset do enajst let in je tudi manj produktivna.

Psihični stres nastaja predvsem zaradi negotovosti in velike konkurence na vse bolj zahtevnem globalnem tržišču, kadrovski šibkosti, nepovezanosti in stalnega strahu pred izgubo dela. Veliko stresa in izgorelosti vpliva na slabšo produktivnost in slabše prilagajanje tako novim tržnim razmeram, kot delovnim okoliščinam. Po drugi strani prihaja do stresa in izgorevanja zaradi visoke fizične obremenjenosti in zahtevnosti dela. Slabša osredotočenost na delo vse prevečkrat vodi v nesreče pri delu in posledično veča delež bolniške odsotnosti ter trajnih odhodov z dela. Pri tem so vzroki in posledice različne glede na posamezne tipe delovnih mest (management, strokovni kadri, izvajalci), glede na starostno strukturo, kakor tudi druge demografske karakteristike (npr. izobraženost). Trenutna gospodarska situacija kaže, da bodo posledice še večje kot jih danes bolj naključno zaznavamo. Statistični podatki namreč kažejo, da se bo število zaposlenih močno zmanjšalo, kar pomeni, da bo zaradi soočanja z nesigurnostjo negativnih posledic še več in to pri večini demografskih skupin. Vseh pet pojavov in delno tudi usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, ki jih vidimo kot negativne vidike delovnega okolja, je torej med seboj vzročno posledično povezanih in se pri zaposlenih pogosto odraža domino efekt iz enega področja v drugega. Vzroki izvirajo tako iz organizacijske klime, procesov vodenja, kot tudi narave delovnega okolja, ki bodo temelj področja našega proučevanja ter iskanja rešitev in izboljšav.

CILJI PROJEKTA:

  • Izvedba raziskave “Analiza negativnih otipljivih in neotipljivih dejavnikov procesa dela v gradbeništvu”
  • Identifikacija ključnih dejavnikov, ki vplivajo na negativne raziskovalne pojave
  • Pregled obstoječih ukrepov oz. strategij, ki se jih delodajalci v panogi poslužujejo pri soočanju s posledicami parametrov delovnega okolja in organizacijske klime na stres, izgorelost, izostajanje, produktivnost, fluktuacije
  • Pregled dobre prakse raziskovanih pojavov v Republiki Sloveniji in EU
  • Izdelava modela zniževanja vzrokov negativne energije med zaposlenimi
  • Izdelava programov izobraževanja, ozaveščanja in samoobvladovanja za različne skupine zaposlenih
  • Usposobitev ključnih generatorjev delovnega okolja za graditev pozitivne delovne klime
  • Promocija projekta ter ugotovitev v širšem gospodarskem okolju
  • Priprava smernic za zniževanje negativnih pojavov raziskovalnih področij za oblikovalce politik

Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne prioritete “Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti” in 1.4. prednostne usmeritve “Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti”.