PRVOMAJSKA POSLANICA

Drage Pergamovke in dragi Pergamovci,

praznik dela ni le spomin na stoletne boje delavk in delavcev za naše pravice, temveč živ opomnik, da se delavske pravice in z njimi pravičnost, dostojanstvo in varnost pri delu nikoli ne zgodijo same od sebe. So rezultat tistih, ki niso molčali, in bodo ostale in se razvijale le, če si bomo tudi v prihodnje prizadevali za to.

Sindikati danes zato nismo ostanek preteklosti, ampak nujen odgovor na sodobne izzive: na prekarne oblike dela, izčrpavanje zaposlenih in vedno bolj zabrisano mejo med prostim časom in službo. Smo nujni partnerji in kolektivni glas v družbi, kjer posamezniku pogosto zmanjka moči. Kdo drug bo izpostavil nesprejemljivost nizkih plač v času rekordnih dobičkov podjetij? Kdo drug bo preprečil erozijo socialnih pravic, racionalizacijo stroškov na račun delavcev in kdo drug bo v hitro spreminjajočem se svetu, ki gradi na koristih novih tehnologij, zaščitil delavce pred negativnimi platmi teh istih tehnologij? Kdo drug bo opozarjal na nujne omejitve delovnega časa, spoštovanje odmorov in počitkov ter primeren obseg letnega dopusta, da se prepreči izgorelost in omogoči kakovostno preživljanje prostega časa?

Sindikalni zaupniki so tisti, ki so pri teh vprašanjih pogosto prvi in zadnji glas razuma na delovnih mestih. Niso le »posredniki« – so tisti, ki poznajo težave delavk in delavcev iz prve vrste in jih upajo spremeniti v kolektivno zahtevo. Oni so tisti, ki kljub pritiskom stopijo v bran sodelavcem, ki pomagajo tam, kjer ni podpore, in ki gradijo mostove tam, kjer so odnosi porušeni. Njihova vloga je tudi danes težka, morda še težja kot nekoč, in je zato toliko bolj pomembna. To je tudi razlog, da si z naše strani ob prazniku dela zaslužijo še posebno pripoznanje njihovega dela.

Nenazadnje se ob prvem maju obračamo tudi k mladim. Mladi danes stojijo pred paradoksom: svet jim obljublja fleksibilnost, a brez opozorila, da ta pogosto vodi v osamljenost in izkoriščanje. Tistim, ki vstopajo na trg dela brez občutka varnosti, pogosto brez jasne poti napredovanja, sporočamo: sindikati niso ovira, so vaša priložnost. Vprašajte se: ali je samostojno pogajanje o dopustih, bolniški ali plačilu res tako enostavno? Sindikati so prostor, kjer lahko soustvarjate boljše pogoje, kjer vaš glas šteje. Ne gre za nostalgijo po preteklosti, ampak za kolektivno izraženo zahtevo za skupno prihodnost, v kateri delo ne bo pomenilo nujnega zla in izgube zdravja, ampak možnost za življenje in delo z dostojanstvom. Bitk za ta cilj smo sindikati v zadnjem obdobju bili že mnogo in še vedno jih bijemo. Na vseh ravneh, v javnem in zasebnem sektorju, od delovnega mesta posameznika, preko posameznega delodajalca, dejavnosti in nenazadnje do državne ravni. Za pogajalskimi mizami, na sestankih, po potrebi tudi s stavkami in protesti.

Sleherni dan bi se zato morali zavedati sporočila, ki ga prinaša prvi maj: pravice niso darilo. So plod poguma tistih, ki verjamejo, da je dostojanstvo delavca neodtujljiva vrednota – ne glede na to, ali nekdo dela na traku, v pisarni ali za računalnikom. Naj bo zato ta praznik dela ne le dan oddiha, temveč tudi dan odločitve za povezovanje, za solidarnost in za dejavno soustvarjanje boljšega jutri. Solidarnost namreč ni anahronizem – je edini protistrup proti individualizmu, ki nas deli in šibi.

Vsem, ki nam zaupate, da lahko skupaj zagovarjamo interese delavk in delavcev, se na tem mestu zahvaljujemo. Vse ostale pa pozivamo: pridružite se nam in nam pomagajte pri sooblikovanju prihodnosti, ki je tudi vaša. Skupaj, solidarni, močnejši! 

 Živela 1. in 2. maj, živel praznik dela! 

Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM