IZJAVA ZA JAVNOST: Odločba Ustavnega sodišča – plačni strop zdravnikov

• Odločitev je objavljena na povezavi: https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-25-22-z-dne-17-3-2022/

IZJAVA ZA JAVNOST – odločitev Ustavnega sodišča glede določbe PKP10 o odpravi plačnega stropa zgolj za zdravnike 

V KSS PERGAM pozdravljamo odločitev Ustavnega sodišča, ki je z odločbo št. U-I-25/22-15 z dne 17. 3. 2022 na predlog predsednikov sindikalnih central, med katerimi je tudi predsednik KSS PERGAM Jakob Krištof Počivavšek, razveljavilo določbo 48. člena Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (PKP10) , s katerim je bilo odstopljeno od drugega odstavka 7. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) na način, da je ne glede na drugi odstavek 7. člena ZSPJS za plačno podskupino E1 – Zdravniki in zobozdravniki na delovnih mestih in v nazivih mogoče doseči največ 63. plačni razred za obdobje do 31. 12. 2022.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da množičen pojav nalezljive bolezni COVID-19, tudi če uradno ni razglašena epidemija, pomeni naravno nesrečo, in da je ZDUPŠOP, ki pomeni zakonsko podlago za nujne ukrepe za zagotovitev odprave posledic množičnega pojava nalezljive bolezni COVID-19, zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Vendar pa po presoji Ustavnega sodišča izpodbijana sprememba ZSPJS, ki mimo zahtev iz 33. člena ZSPJS omogoča zvišanje plačnih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike, ter s tem posega v temelje enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev in ruši postavljena razmerja med plačami javnih uslužbencev, ni nujen ukrep, s katerim bi se odpravljale posledice množičnega pojava nalezljive bolezni COVID-19.

Odločitev Ustavnega sodišča je pričakovana in smo z njo seveda zadovoljni. Potrdila je namreč vsaj štiri pomembne trditve:

1. Da v interventne zakone, sprejete zaradi spoprijemanja z epidemijo, ni dopustno vnašati določb, ki z epidemijo nimajo nikakršne zveze in kot takšne niso nujne oziroma nimajo interventne narave, ki bi utemeljevala prepoved referenduma. Ustavno sodišče je presodilo, da predmetna določba, ki plačni strop odpravlja samo za zdravnike in zobozdravnike, ni nujna in zato ne sodi v zakon, glede katerega bi bila prepoved referenduma dopustna;
2. Da je problematično poseganje v enotni plačni sistem mimo postopka, ki ga določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in ruši razmerja med plačami v javnem sektorju;
3. Da težave v zdravstvu trajajo že dlje časa kot epidemija in niso povezane zgolj s plačami, temveč bistveno bolj kompleksne;
4. Da ukrep sploh ne rešuje problematike mladih zdravnikov, kar je bil deklariran cilj, saj dejansko naslavlja starejše zdravnike v najvišjih plačnih razredih, medtem ko bi bilo mogoče plače mladim zdravnikom povišati tudi brez odprave plačnega stropa.

Ustavno sodišče je praktično v celoti sledilo zahtevi za presojo skladnosti predmetnega člena PKP10 z Ustavo, na spornost predmetne določbe, njene umestitve v PKP10 in posledice v primeru sprejema pa smo v sindikatih že v času postopka sprejemanja PKP10 opozarjali vlado in poslance Državnega zbora, ki so žal pri tem vprašanju rinili z glavo skozi zid.

Pozdravljamo tudi dejstvo, da Ustavno sodišče z odločbami, kakršna je tudi predmetna odločba, postavlja jasne standarde glede tega, kaj je dopustno vključevati v interventno zakonodajo in kaj ne, glede na to, da je neposredna demokracija pri sprejemanju tovrstne zakonodaje omejena. Hkrati bi pričakovali, da bi vlada in poslanci iz takšnih odločitev (in predmetna še daleč ni prva, najbrž pa tudi ne zadnja) črpali tudi kakšen nauk in opustili sprejemanje takšnih spornih zakonskih rešitev oziroma se zavedeli pomena socialnega dialoga pri pripravi zakonskih predlogov, vendar žal tega doslej nismo zasledili.

Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM

V Ljubljani, 13.4.2022