Pozdravljeni, obiskovalec  PRIJAVA



Show my name in the online users list

Forgot your password?

Skupna stališča sindikalnih central o zdravstveni reformi

Slovenske sindikalne centrale, članice ESS, podajajo skupna stališča o potrebni smeri zdravstvene reforme...

Slovenske sindikalne centrale, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), podajamo na podlagi večletnih razprav tako na nacionalni kot na mednarodni ravni o pomanjkljivostih ter potrebnih spremembah sistema slovenskega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter na podlagi intenzivnega socialnega dialoga od marca 2017 do februarja 2018 na Pogajalski skupini ESS o predlogu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1) sledeča

SKUPNA STALIŠČA SINDIKALNIH CENTRAL O POTREBNI SMERI ZDRAVSTVENE REFORME.

Slovenske sindikalne centrale smo prepričane, da potrebujemo v Sloveniji zdravstveno zakonodajo in sistem zdravstvenega zavarovanja, ki bosta spoštovala ustavne norme o Sloveniji kot socialni državi (2. člen Ustave RS), o pravici do socialne varnosti (50. člen Ustave RS) in o pravici do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave RS). Za oblikovanje temeljnih sistemskih rešitev obveznega zdravstvenega zavarovanja je potrebno soglasje socialnih partnerjev kot reprezentativnih predstavnikov plačnikov prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Kakršnakoli drugačna pot bi bila nedopusten odstop od v Sloveniji uveljavljenih standardov socialnega dialoga.

Prepričani, da je to mogoče uresničiti le v sistemu, ki temelji na solidarnosti, univerzalnosti, dostopnosti, vzajemnosti, enakosti ter nepridobitnosti, izražamo svoja sledeča pričakovanja do vsakokratne Vlade Republike Slovenije in drugih nosilcev oblasti v RS:

1.) Sistem zdravstvenega zavarovanja mora temeljiti na solidarnosti med zavarovanci in skupinami zavarovancev pri zbiranju sredstev;

2.) V sistemu zdravstvenega zavarovanja ni dopustno določiti socialne kapice pri vplačevanju prispevkov;

3.) Z zdravstveno reformo se naj odpravi dopolnilno zdravstveno zavarovanje in se ga nadomesti z dodatnimi vplačili v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), edinim nosilcem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Temeljijo naj na načelu solidarnosti, najbolj primerna bi bila določitev odstotka od prejemkov zavarovanca;

4.) Za finančno vzdržnost obveznega zdravstvenega zavarovanja je nujno potrebno, da proračun RS prispeva večji delež sredstev, potrebnih za financiranje zdravstvenega varstva;

5.) Košarica pravic iz zdravstvenega zavarovanja se ne sme zmanjšati ter mora prebivalstvu zagotavljati dostopnost do celovitega zdravstvenega varstva;

6.) Nedopustni so posegi v višino in trajanje pravice do bolniškega nadomestila;

7.) Nasprotujemo spreminjanju sestave organov upravljanja ZZZS, načina njihovega odločanja, njihovih pooblastil ter zmanjševanju vloge predstavnikov aktivnih zavarovancev pri nadzoru in sprejemanju ključnih odločitev;

8.) Zavzemamo se za ustanovitev enotnega izvedenskega organa obveznih socialnih zavarovanj na ravni države, kot je to določal Socialni sporazum za obdobje 2015–2016 (Uradni list RS, št. 29/2015) in kar je eden od predlogov iz Bele knjige o pokojninah iz leta 2016.

Ministrico za zdravje hkrati pozivamo, da v okviru svojih tekočih poslov nemudoma izda novi Pravilnik o poklicnih boleznih. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Uradni list RS, št. 96/2012) v 68. in 424. členu namreč določa, da bi minister, pristojen za zdravje, moral najkasneje 1. 1. 2014 izdati predpis, v katerem bi določil poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni. S tem naj se konča 27-letno obdobje brez ustreznega predpisa, ki bi urejal postopek verifikacije poklicne bolezni! Po mnenju Službe Vlade RS za zakonodajo št. 000-1/2014/23 z dne 15. 3. 2018 se namreč šteje za opravljanje tekočih poslov v smislu 115. člena Ustave RS sprejemanje izvršilnih predpisov, katerih izdaja je v veljavnem zakonu izrecno predvidena ter je torej v naprej določena dolžnost pristojnega ministra.

ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, Lidija Jerkič
KONFEDERACIJA SINDIKATOV SLOVENIJE PERGAM, Jakob Počivavšek
KONFEDERACIJA SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA, Branimir Štrukelj
KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE, Peter Majcen
KONFEDERACIJA NOVIH SINDIKATOV SLOVENIJE NEODVISNOST, Evelin Vesenjak
SLOVENSKA ZVEZA SINDIKATOV ALTERNATIVA, Zdenko Lorber
ZVEZA DELAVSKIH SINDIKATOV SLOVENIJE SOLIDARNOST, Franc Zupanc