Pripombe na Nacionalni reformni program 2016-2017

KSS PERGAM objavlja pripombe in predloge v zvezi s predlogom Nacionalnega reformnega programa 2016-2017, ki jih bomo danes predstavili na seji Ekonomsko-socialnega sveta…

PRIPOMBE NA PREDLOG NACIONALNEGA REFORMNEGA PROGRAMA 2016-2017

V nadaljevanju podajamo naše pripombe in predloge v zvezi s predlogom Nacionalnega reformnega programa 2016-2017 (v nadaljevanju: NRP), ki smo ga prejeli dne 14.3.2016 in ki bo predmet obravnave na naslednji seji Ekonomsko-socialnega sveta.

V KSS PERGAM pozdravljamo dejstvo, da se NRP na nekaterih točkah sklicuje na dogovarjanje s socialnimi partnerji, hkrati pa obžalujemo, da osnutek NRP ne povzema zaveze socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016, v katerem je bilo določeno, da bo o temeljnih vprašanjih s področja delovno pravne zakonodaje, zdravstva in pokojninskega zavarovanja ter plačnega sistema v javnem sektorju potrebno soglasje socialnih partnerjev. Menimo, da je soglasje socialnih partnerjev o omenjenih vsebinah nujno za potrebno legitimnost in sprejemljivost predlaganih rešitev, zato predlagamo, da se to na ustrezen način vključi v besedilo osnutka NRP.

NRP v točki 1.3. omenja prilagodljivost trga dela, pri čemer ni jasno, kaj naj bi omenjena prilagodljivost pomenila. Tovrstni zapisi, ki se lahko razlagajo na dvoumen način po našem prepričanju ne doprinašajo h kvaliteti in jasnim zavezam dokumenta v pripravi.

V KSS PERGAM pozdravljamo izrecno izraženo nujo po zagotovitvi dodatnih javnih sredstev za stabilno financiranje investicijskega vzdrževanja in novogradenj na državnem cestnem omrežju, glede česar se strinjamo, da utegne imeti številne multiplikativne pozitivne učinke. Kar se tiče infrastrukture je vsekakor pomemben tudi razvoj digitalne družbe in priložnosti, ki jih ponuja in čemer je dan poseben poudarek tudi v NRP, je pa ob tem potrebno opozoriti na vidik, ki ga NRP spregleduje, to pa je tudi prilagoditev trga dela in (obstoječih) delovnih mest tem izzivom in vzporedne ukrepe v izogib povečevanja strukturne brezposelnosti iz tega naslova.

Pozdravljamo napovedano prestrukturiranje davčnega bremena, ki po našem prepričanju sledi dogovorjenemu v Socialnem sporazumu, to je prestrukturiranje davčnega bremena na način, da se bolj obremeni kapital in razbremeni delo. Kljub temu glede na dejstvo, da točka 1.3.1.2. omenja tudi poenotenje prispevnih osnov od katerih se obračunavajo prispevki za socialno varnost in torej pod davčnim bremenom obravnaval tudi prispevke za socialno varnost, opozarjamo na to, da manjša obremenitev dela ne bi smela iti v smeri zniževanja prispevkov za socialno varnost, ki bi povzročilo težave s financiranjem zlasti pokojninske in zdravstvene blagajne, medtem ko je spremembe v smislu razbremenitve potrebno po našem prepričanju iskati na področju dohodnine. Na to posebej opozarjamo glede na navedbo, da je pri prestrukturiranju davčnega bremena potrebno zasledovati tudi cilj, da se ohrani primerljiv nivo socialne varnosti. Predlagamo, da se beseda »primerljiv« nadomesti z »doseženi«, saj se v zvezi z besedo primerljiv postavlja vprašanje, kaj v kvantitativnem in kvalitativnem smislu dejansko pomeni. V zvezi z napovedanim prestrukturiranjem davčnega dolga smo tudi mnenja, da je uvedba celovitega sistema obdavčitve nepremičnin v letu 2020 preveč oddaljena in bi bilo potrebno tovrstno obdavčitev uvesti prej, ne šele v obdobju mandata naslednje Vlade.

Med ukrepi za odpravo administrativnih ovir in poslovnih bremen (točka 1.3.1.3.) je med drugim navedena tudi uvedba obvezne uporabe ocene učinkov predpisov na gospodarstvo. Predlagamo, da se posebej uvede in tudi dejansko izvaja tudi obvezna uporaba ocene učinkov predpisov na ekonomsko socialni položaj prebivalstva. Vedno pogosteje ugotavljamo, da tovrstna presoja v zakonodajnem gradivo praviloma ni uporabljena ali je uporabljena neustrezno, ponavadi na način, da posledic za socialni položaj prebivalstva zakon ne prinaša, čeprav to pogosto ne drži.

V KSS PERGAM pričakujemo, da se bo prenova reguliranih poklicev in dejavnosti, še zlasti če gre za predlog deregulacije, v večji meri odvijala ob upoštevanju stališč socialnih partnerjev, čemur doslej nismo bili priča in kar je na nekaterih področjih po našem prepričanju poslabšalo kakovost storitev na teh področjih.

V zvezi z upravljanjem kapitalskih naložb države (točka 1.3.1.4.) in še posebej v primeru razpolaganja s kapitalskimi naložbami države predlagamo, da se v NRP poleg ciljev, ki so v NRP že navedeni, zapišejo tudi drugi cilji, zlasti v primeru umika države iz lastništva, ki bi moralo biti pogojeno tudi z zagotavljanjem razvoja podjetja, ohranitvijo delovnih mest, sedeža podjetja v Sloveniji, spoštovanja kolektivnih pogodb in standarda zaposlenih, spoštovanja slovenskega jezika in pravočasnega vključevanja predstavnikov zaposlenih v te postopke.

Obžalujemo, da ob zadnji noveli stečajne zakonodaje, ki je v zakonodajnem postopku, ni bila izkoriščena možnost, ki bi v stečajnih postopkih izboljšala položaj zaposlenih in izboljšala možnosti za poplačilo delavskih terjatev. Socialni partnerji v delovanje medinstitucionalne implementacijske skupine nismo (uravnoteženo) vključeni, zato si želimo sodelovanja v tej skupini in predlagamo, da se v tem delu NRP dopolni z ambicijo izboljšanja položaja delavskih terjatev v stečajnih postopkih.

Kar se tiče delovanja trga dela (točka 1.3.2.) se v KSS PERGAM strinjamo, da enega pomembnejših izzivov predstavljajo ukrepi v zvezi z atipičnimi oblikami dela in za spodbujanje kakovostnih delovnih mest, ki bodo nenazadnje ob izpolnitvi še nekaterih drugih pogojev omogočala tudi daljše ostajanje v zaposlitvi. Skrbi pa nas napovedano optimiziranje razmerja med fleksibilnostjo in varnostjo, ki v NRP ni pojasnjeno. Po našem prepričanju so bile ob zadnji reformi trga dela sprejete številne rešitve, ki so pomembno povečale fleksibilnost, ob tem, da so bili nekateri instituti po našem prepričanju že prej preveč fleksibilno urejeni (npr. delovni čas). Nadaljnje povečevanje fleksibilnosti bi bilo po našem mnenju lahko škodljivo in bi bilo zato napore po našem prepričanju potrebno usmeriti v reguliranje, omejevanje in nadzor nad uporabo atipičnih oblik dela.

V zvezi s trgom dela in aktivno politiko zaposlovanja (točka 1.3.2.1.) se nadalje strinjamo, da se je potrebno primarno osredotočiti na zmanjševanje obsega dolgotrajne brezposelnosti in tudi v povezavi s tem predvsem tudi oceniti učinkovitost obstoječih ukrepov APZ. Prepričani smo, da je konkurenčnost potrebno izgrajevati predvsem preko konkurenčnosti zaposlenih v smislu njihovih znanj in posledično njihove sposobnosti prilaganja z uporabo teh znanj in kompetenc, kar bi bilo potrebno spodbujati ne le z ukrepi APZ temveč tudi preko spodbujanja vlaganja v zaposlene (kar je po našem razumevanju deloma naslovljeno v točki 1.4.1.).

Ne delimo ocene, da je sprememba glede študentskega dela dosegla svoj namen, saj se obseg le-tega ni zmanjšal. Krajše trajanje študentskega dela ob enakem obsegu lahko kaže tudi na to, da delodajalci enak obseg dela opravijo z večjim številom študentov, kar še vedno pomeni določeno konkurenco rednim zaposlitvam. Zato po našem prepričanju nikakor ne bi smeli opustiti ambicije po strožji regulaciji in omejevanju študentskega dela, kar bi tudi sledilo cilju krajšega časa študija, ki je izpostavljen na drugem mestu NRP.

Pri učinkoviti rabi virov (točka 1.3.3.) je posebej izpostavljena učinkovita raba energije in vlaganje v obnovljive vire energije, kar nesporno sledi okoljskim ciljem in k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Kljub temu je potrebno izpostaviti problematiko energetsko intenzivnih podjetij in njihovih specifik in ustrezno upoštevati njihov napor in znatne investicije v njihovo energetsko učinkovitost na način, da okoljske dajatve ne izničijo v celoti vlaganj v ta segment proizvodnega procesa in s tem dolgoročno ogrozijo delovna mesta v teh podjetjih.

NRP v poglavju Znanje in kompetence izpostavlja predlog sprememb Zakona o visokem šolstvu in napoveduje sprejem novega Zakona o visokem šolstvu. V KSS PERGAM, ki združuje tudi zaposlene v dejavnosti visokega šolstva, opozarjamo na to, da naša pričakovanja v zvezi s spremembo zakona niso bila izpolnjena.  Kljub nekaterim pozitivnim rešitvam je ključen očitek zakonu nadaljnje zanemarjanje jasne določitve obsega javne službe ob poudarjanju internacionalizacije, hkrati pa gradivo zakona pušča odprtih kar nekaj vprašanj v zvezi s financiranjem visokega šolstva, ki postavljajo pod vprašaj trditev o tem, da naj bi sprememba zakona zagotovila ustrezno stabilnost financiranja visokega šolstva. Predlagana ureditev je v tem delu po našem mnenju tudi prezapletena in preveč prepušča podzakonskim aktom, kar je bilo sporno že doslej. Predlagamo, da se v NRP jasno zapiše,  da bo za temeljno dejavnost visokega šolstva namenjen 1% BDP.

V NRP pogrešamo jasnejše cilje in rešitve glede zdravstvene reforme (točka 1.4.3.), ki praktično v celoti ostajajo nedoločeni, zlasti glede košarice pravic, prav tako tudi glede preoblikovanja prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in statusa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V KSS PERGAM pričakujemo, da se košarica pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja ne bo zmanjševala in da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje ohranil svojo avtonomijo, opredelitve glede tega pa bi pričakovali tudi v NRP. Glede na to, da povezujemo zaposlene v zdravstvu posebej izpostavljamo tudi kadrovsko problematiko v zdravstvu, ki bi prav tako morala biti vsaj omenjena v NRP  s ciljem izboljševanja stanja na tem področju, saj brez tega ni mogoče pričakovati večje učinkovitosti in dviga kakovosti storitev v zdravstvu. Nedvomno pa je to povezano tudi z vodenjem zdravstvenih zavodov.

V zvezi belo knjigo na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v KSS PERGAM izpostavljamo nujo ne le po razpravi o vsebini bele knjige, temveč tudi upoštevanje pripomb strokovne javnosti in zlasti socialnih partnerjev, z namenom doseganja čim širšega konsenza o stanju in predlaganih rešitvah. Poudarjamo, da morajo biti rešitve premišljene in da si je potrebno za njihovo oblikovanje potrebno vzeti dovolj časa, saj se utegne v nasprotnem primeru ponoviti izkušnja izpred nekaj let, ko je napoved pokojninske reforme v kratkem obdobju močno povečala pritisk na upokojevanje in so bili zato kratkoročno bistveno poslabšani kazalniki vzdržnosti pokojninskega sistema. V razpravi o vsebini bele knjige pričakujemo tudi poseben poudarek zagotavljanju dostojne višine pokojnin in morebitnim alternativnim virom financiranja pokojninskega sistema.

V KSS PERGAM ponovno izpostavljamo nujnost sprejema Zakona o dolgotrajni oskrbi (točka 1.4.5.) in apeliramo na uskladitev med resornima ministrstvoma za to področje, saj odlaganje sprejema zakona v prihodnost le povečuje tveganja iz tega naslova, zlasti z vidika financiranja te oblike socialnega zavarovanja. Predlagamo, da se v NRP boj določno in zavezujoče določi ciljni rok za sprejem omenjenega zakona, ki utegne ustvariti tudi številna nova delovna mesta.

Kot nesprejemljivo ocenjujemo poglavje o politiki plač in kakovostnem vodenju v javni upravi (točka 1.5.1.), zlasti v delu, ki opredeljuje vladne načrte glede postopnega sproščanja varčevalnih ukrepov na področju plač in drugih stroškov dela in glede določitve okvira za rast mase za stroške dela v javnem sektorju za obdobje 2017-2020. Poudarjamo, da navedeno v NRP ni v skladu z dogovorjenim med sindikati javnega sektorja in Vlado, da te vsebine so in morajo biti v celoti predmet usklajevanj s socialnimi partnerji, saj so številne vsebine urejene s kolektivnimi pogodbami in je zato kakršno koli prejudiciranje teh vsebin v NRP nesprejemljivo.

Posebej opozarjamo tudi na napovedano funkcijsko analizo organov javnega sektorja, ki naj bi ji sledil predlog optimizacije in reorganizacije. V KSS PERGAM pričakujemo, da bodo v te postopke, že v času priprave analize in še zlasti glede nadaljnjih ukrepov aktivno vključeni tudi socialni partnerji.

V točki 1.5.3. obravnavana kakovost in učinkovitost pravosodja predvideva nadaljevanje razbremenitve sodnikov administrativnih opravil, ki jih lahko opravi sodno osebje. V KSS PERGAM predlagamo, da se v NRP posledično vključi tudi vzpostavitev kariernega sistema in ureditev položaja sodniških pomočnikov in strokovnih sodelavcev v pravosodju, ki bi sistemsko sledil omenjenim spremembam.

Za zaključek ponovno poudarjamo nujnost doseganja soglasja socialnih partnerjev glede reform, ki ključno zadevajo področja delovanja socialnih partnerjev in ki tudi predstavljajo temeljne vsebine, ki jih obravnava Ekonomsko socialni svet, katerega vloga bi morala biti izpostavljena tudi v NRP.

Pričakujemo, da bo Ministrstvo za finance zgornje pripombe obravnavalo, se do njih tudi opredelilo in po možnosti vključilo v končno verzijo NRP.

Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM