Pozdravljeni, obiskovalec  PRIJAVA



Show my name in the online users list

Forgot your password?

Z novinarske konference skupnega stavkovnega odbora sindikatov JS

24. januarja 2018 bo potekala STAVKA SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA, na isti dan pa bo ob 12:05 organiziran tudi PROTESTNI SHOD v podporo stavki pred prostorih Vlade Republike Slovenije na Gregorčičevi ulici...


Novinarska konferenca 15.1.2018


Na spletni strani koordinacije stavkovnih odborov https://stavka-protest-js.strani.biz/ bomo ažurno obveščali javnost v zvezi s stavko in pogajanji!


Izjava za javnost novinarske konference skupnega stavkovnega odbora sindikatov JS


24. 1. 2018 bo potekala stavka sindikatov javnega sektorja, na isti dan pa bo ob 12:05 organiziran tudi protestni shod v podporo stavki pred prostori Vlade Republike Slovenije na Gregorčičevi ulici. Stavko je do danes napovedalo 16 sindikatov javnega sektorja, protestni shod in s tem stavkovne zahteve stavkajočih pa bo podprlo 22 sindikatov javnega sektorja iz dejavnosti državne uprave, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, centrov za socialno delo, kulture, okolja, vojske obrambe in zaščite, socialnega varstva, socialnega zavarovanja, pravosodja, poklicnega gasilstva, stavkali bodo veterinarji, farmacevti, novinarji in cariniki ter številne druge poklicne skupine v javnem sektorju. Od Vlade zahtevamo, da se ustrezno ovrednoti njihovo delo v okviru enotnega plačnega sistema, upoštevajoč načelo enakega plačila za primerljivo delo in da se odpravijo še preostali varčevalni ukrepi, ki so bili uveljavljeni v času največje krize, letos pa je že peto zaporedno leto, ko Slovenija beleži gospodarsko rast, in to eno najvišjih v Evropski uniji. Za vse plačne dvige brezpogojno zahtevamo tudi zagotovitev potrebnih sredstev za izplačilo plač, saj ne pristajamo na neodgovorno stališče ministra za javno upravo, ki je večkrat izjavil, da je to »pač stvar delodajalcev«.

Vlada ni pripravljena odpraviti neustreznega vrednotenja delovnih mest nad 26. plačnim razredom, ki izvirajo še iz časa uveljavitve plačnega sistema iz leta 2008 in se ni pripravljena pogajati o odpravi plačnih nesorazmerij, ki jih je povzročila s sklepanjem dogovorov in višanjem plač posameznim skupinam zaposlenih v javnem sektorju na način, da bi odpravila ta nesorazmerja, ki jih je povzročila sama. Predlogi Vlade so povsem neuravnoteženi in nestrokovni in vodijo v razpad enotnega plačnega sistema. Trditvi, da je Vlada razrahljala enotni plačni sistem pritrjujejo tudi javne izjave predstavnikov koalicije, mi pa dodajamo, da Vlada s svojimi ravnanji še naprej spodbuja njegovo nadaljnjo razgradnjo. Trditve ministra za javno upravo, da si Vlada prizadeva za ohranitev enotnega plačnega sistema so tako zgolj prazne besede, saj so ravnanja Vlade v praksi drugačna, kažejo pa tudi na popolno nepoznavanje in nerazumevanje enotnega plačnega sistema. Kažejo tudi na odsotnost zgodovinskega spomina in na aroganco Vlade, ki je očitno prepričana, da se je čas pričel šteti z njo, saj bi se sicer zavedala dejstva, da je bila situacija v javnem sektorju skoraj do potankosti enaka že leta 1996, rešitev tedanjega konflikta pa je bil – obstoječ enotni plačni sistem.

Prav tako ni res, da Vlada spoštuje vse sklenjene zaveze, saj Vlada zavrača pogajanja o odpravi anomalij, nastalih zaradi dviga zdravniških plač, ki bi jih skladno z dogovorom iz decembra 2016 morala začeti že pred skoraj letom dni. Prav Vladno zavlačevanje z začetkom teh pogajanj je razlog, da smo sindikati med stavkovne zahteve uvrstili tudi odpravo še preostalih osmih varčevalnih ukrepov, ki so še vedno v veljavi od skupno osemnajstih, ki o bili uveljavljeni v času krize, zlasti leta 2012. Postaja namreč očitno, da želi Vlada z zavlačevanjem pogajanj o posameznih vsebinah reševanje posledic lastnih neodgovornih odločitev ter zavez, ki jih je dala, prevaliti na naslednjo Vlado, česar niti ne skriva. Nadalje obstaja utemeljen strah, da bi z razpadom enotnega plačnega sistema, k čemur očitno teži Vlada, onemogočila tudi odpravo tistih varčevalnih ukrepov, ki so neposredno povezani z enotnim plačnim sistemom, kar zlasti velja za 8% znižanje plač iz leta 2012.

Da Vlada vodi taktiko zavlačevanja se jasno kaže tudi iz sklepov četrtkove seje Vlade, ki je bila očitno zrežirana izključno kot predstava za javnost, katere cilj je bil izključno na zavajajoč način predstaviti zahteve sindikatov. Vlada namreč ni sklenila ničesar, kar bi lahko pripomoglo k razreševanju situacije, saj ni niti sprejela finančnih izhodišč za pogajanja, niti še ni imenovala pogajalske skupine za pogajanja s sindikati. Namesto tega je zgolj izpostavila domnevne finančne posledice zahtev sindikatov, ki jih je ovrednotila z 991 milijonov evrov. Glede na to, da se ocene finančnih posledic na Vladni strani vsak dan povečajo za nekaj 100 milijonov evrov utemeljeno dvomimo v kredibilnost teh ocen, na drugi strani pa poudarjamo, da o finančnih posledicah sindikalnih zahtev lahko govorimo šele tedaj, ko bo jasno, kdaj in na kakšen način bi bile realizirane, kar bo stvar pogajanj med Vlado in sindikati javnega sektorja. Ob tem pa poudarjamo, da so bili stroški dela v javnem sektorju zaradi varčevalnih ukrepov od leta 2012 za več kot 2,5 milijarde evrov nižji, kot bi bili v primeru, da varčevalnih ukrepov na račun prejemkov zaposlenih v javnem sektorju ne bi bilo. Z oporekanjem legitimnosti zahteve po odpravi preostalih varčevalnih ukrepov in finančnih posledic te odprave pa kaže tudi na to, da se Vlada ob sklenitvi dogovora decembra 2016 ni imela namena dogovoriti o tej vsebini, čeprav se je k pogajanjem o tem zavezala.

Vlada je tudi sklenila oblikovati posebno pogajalsko skupino, ki se bo pogajala enotno s sindikati javnega sektorja. Odločitev o oblikovanju in sestavi pogajalske skupine je sicer stvar vladne strani, dejstvo pa je, da je Vladna stran v isti sapi prekršila svoj lastni sklep in se že naslednji dan ločeno sestala s sindikatom SVIZ. Že tako je po našem prepričanju nerazumljivo, da se je Vlada za vodjo posebne pogajalske skupine odločila imenovati ministra, ki je pogajanja pripeljal do točke, ko smo bili sindikati primorani uporabiti stavko kot skrajno orodje, ki nam je na razpolago. Po udeležbi na petkovih pogajanjih pa ocenjujemo, da je minister nekredibilen sogovornik in pogajanja z njim na čelu ne bodo omogočala zaupanja med obema stranema, ki bi omogočalo sklenitev dogovora, zato pozivamo Vlado, da za vodjo pogajalske skupine imenuje drugo, primernejšo osebo.

V podobnih situacijah v preteklosti se je v pogajanja vključil predsednik Vlade, ki pa se je v teh dneh v zvezi s pogajanji v javnem sektorju očitno raje umaknil v ozadje. Pričakovali bi, da se bo aktivno vključil in prevzel odgovornost za razreševanje trenutne situacije, če ocenjuje, da gre za tako pomembno temo, da bi zahtevala »širši družbeni konsenz«. Da je Vlada na čelu s predsednikom Vlade v stiski, kaže tudi predlog, da se z zahtevami sindikatov javnega sektorja seznani Ekonomsko socialni svet. Če bo do tega prišlo, bo imela Vlada delodajalskim organizacijam priložnost pojasniti svoja neodgovorna ravnanja in njihove posledice, odprla pa bo tudi dobrodošlo širšo razpravo o ravni in rasti plač v Sloveniji, zlasti v zasebnem sektorju. Sindikati javnega sektorja takšno razpravo podpiramo in tudi podpiramo zaposlene v zasebnem sektorju v prizadevanjih za nov dogovor o politiki plač ali novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, katere cilj bi moral biti dvig plač v zasebnem sektorju.

Podcenjujoč odnos Vlade do sindikatov javnega sektorja in njihovih predlogov in zahtev kaže na podcenjujoč odnos Vlade do lastnih zaposlenih. Napovedana stavka in protesti so zato posledica neznosnega sprenevedanja Vlade, se ne drži svojih zavez in ki je nekaterih skupinam zaposlenim plače povišala do 28 %, medtem ko zavrača celo nižje, a prav tako legitimne in tudi upravičene zahteve drugih zaposlenih.

Zato pozivamo vse zaposlene v javnem sektorju, da se ne glede na članstvo v sindikatu pridružijo stavki v dejavnostih in pri delodajalcih, kjer je stavka napovedana in da čim bolj množično podprejo protestni shod, ki bo na dan stavke potekal med 12:05 do 14. ure pred vladno palačo na Gregorčičevi v Ljubljani, saj gre za vprašanje položaja in dostojanstva vseh zaposlenih v javnem sektorju.


Jakob Počivavšek, Vodja koordinacije stavkovnih odborov