V četrtek, 28. 9. 2017 je potekala novinarska konferenca, na kateri je vodstvo KSS PERGAM predstavilo pobudo za sklenitev nove Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo… Na sliki (z leve): Emil Serafin, predsednik Sindikata časopisno-informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti Slovenije, Boštjan Furjan, podpredsednik Sindikata grafične dejavnosti Slovenije, Aljoša Čeč, generalni sekretar KSS PERGAM, Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM, Nives Hrovat, predsednica Sindikata papirne dejavnosti Slovenije
IZJAVA ZA JAVNOST
V Republiki Sloveniji že vse od leta 2005, ko je bila odpovedana Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo ne obstaja kolektivna pogodba na ravni države, ki bi določala minimalni standard pravic zaposlenih v zasebnem sektorju. V tem obdobju se je pokritost delodajalcev in njihovih zaposlenih v zasebnem sektorju s kolektivnimi pogodbami zniževala in znaša še zgolj okoli 70 %, kar bi lahko pomenilo, da skoraj 200.000 zaposlenih ni pokritih s kolektivnimi pogodbami.
Z izgubo kolektivne pogodbe, ki je na najvišji ravni predstavljala minimalni standard za zaposlene v zasebnem sektorju se je po oceni KSS PERGAM izgubil temelj, ki so ga nadgrajevale kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti in nadalje kolektivne pogodbe na ravni delodajalcev. Posledično smo bili priča omejenemu in selektivnemu dogovarjanju o rasti plač, marsikje stagnaciji dogovarjanju o plačni politiki, medtem ko posamezni elementi plačnega sistema brez rdeče niti postopno vodenijo. Hkrati se je s prekarizacijo delovnih razmerij in spremembami na trgu dela, ki so posledica tehnološkega napredka, pojavila potreba po kolektivnem naslavljanju teh izzivov, ki jih je mogoče nasloviti v socialnem dialogu na najvišji ravni in s tem slediti cilju minimalnega standarda kar se tiče zagotavljanja kvalitetnih in varnih delovnih mest.
V KSS PERGAM smo prepričani, da je potrebno ponovno vzpostaviti platformo, ki bo omogočala dogovarjanje o politiki plač v zasebnem sektorju v Sloveniji na najvišji ravni in zagotavljala vsem zaposlenim minimalno raven pravic iz delovnega razmerja, dogovorjeno s kolektivnimi pogodbami in s tem predstavljala hrbtenico bipartitnemu kolektivnemu dogovarjanju, ki mu mora slediti nadgradnja s kolektivnimi pogodbami ožjih ravni, zlasti kolektivnih pogodb dejavnosti. Dejstvo je, da je Zakon o delovnih razmerjih v nekaterih elementih podnormiran in odkazuje na urejanje nekaterih vsebin v kolektivnih pogodbah, npr. glede višine dodatkov za manj ugodni delovni čas, višine dodatka za delovno dobo, povračil stroškov v zvezi z delom ipd. Navedeno terja dopolnjevanje določil Zakona o delovnih razmerjih in vzpostavljanje minimalnega standarda dvostransko, s kolektivnim dogovarjanjem, ki omogoča iskanje rešitev v dialogu in pri tem upoštevanje stališč in pričakovanj obeh strani, vključenih v dialog.
V KSS PERGAM zato predlagamo sklenitev nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki bi predstavljala tudi podlago za centralno dogovarjanje o nekaterih temeljnih vsebinah, ki morajo biti predmet kolektivnega dogovarjanja, npr. o minimalni ceni dela po tarifnih razredih in o eskalaciji plač.
Enoten minimalni standard bi preprečeval socialni dumping s strani delodajalcev, ki jih danes ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, na drugi strani pa bi višji minimalni standard pravic dajal možnost za drugačen način kolektivnega urejanja delovnih razmerij, ki bi v primeru ustrezne implementacije lahko prispeval tudi k omejitvi bega usposobljenih delavcev iz Slovenije. V KSS PERGAM smo zato prepričani, da je sklenitev nove kolektivne pogodbe najvišje ravni za zasebni sektor v interesu tako sindikatov, kot tudi delodajalcev, pri čemer bi moral biti cilj doseči razširjeno veljavnost takšne kolektivne pogodbe in s tem zagotoviti najširšo pokritost delavstva s kolektivno pogodbo in standard pravic zaposlenih, ki bi mu morali slediti vsi delodajalci. Na ta način bi bila ta kolektivna pogodba tudi minimalni standard za zaposlene pri agencijah za zaposlovanje.
Pri tem je potrebno ohranjati in spodbujati kolektivno dogovarjanje na ravni dejavnosti, ki upošteva specifike posamezne dejavnosti in ima v Sloveniji že dolgo tradicijo. Poseben pomen kolektivnemu dogovarjanju na branžni ravni priznava tudi naš predlog nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki kot izjemo predvideva tudi možnost drugačne ureditve standardov, določenih v tej kolektivni pogodbi, vendar le pod pogojem, da se za to po njeni sklenitvi stranke v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti izrecno dogovorijo. Navedeno je tudi posledica dejstva, da je šlo kolektivno dogovarjanje v Sloveniji v zadnjih 12 letih, ko ni bilo splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, v različne smeri in da bo potrebnega kar nekaj časa, da se nekatere rešitve ponovno spravijo na skupni imenovalec.
Predlog ureja klasične pravice, ki so predmet kolektivnega dogovarjanja, kot so dodatni kriterij za odmero letnega dopusta, višina dodatkov za manj ugodni delovni čas, dodatek za delovno dobo, jubilejno nagrado, solidarnostno pomoč, povračila stroškov v zvezi z delom in najnižje plače po tarifnih razredih. Predlog ima tudi relativno obsežno poglavje o izobraževanju in različnih oblikah spoznavanja z delom ob nastopu dela pri novem delodajalcu ali na novem delovnem mestu. Oboje je izjemnega pomena v času sprememb, ki se dogajajo na trgu dela in terjajo tudi od zaposlenih pridobivanje novih znanj in veščin za opravljanje dela.
Glede na obseg prekarnega dela, predvsem t.i. espejizacijo dela, predlog nadgrajuje leta 2013 uvedeno omejeno delovno pravno varstvo ekonomsko odvisnih oseb iz Zakona o delovnih razmerjih in določa smiselno uporabo standardov iz predlagane kolektivne pogodbe tudi za ekonomsko odvisne delavce, ki jim je ta standard pravic dolžan zagotavljati delodajalec, od katerega so ekonomsko odvisni.
Ena od pomembnih vsebin je tudi določitev najnižjih osnovnih plač po tarifnih razredih. Le-te bi po našem prepričanju morale biti takšne, da najnižja osnovna plača prvega tarifnega razreda ne bi bila nižja od minimalne plače. Tak predlog je v nekaterih kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti pred časom predlagala tudi ZSSS in po našem prepričanju je kolektivna pogodba najširše ravni ustrezno, če ne edino orodje za dogovor o tem, na kakšen način in v kakšnem obdobju bomo ta cilj dosegli. Dejstvo je namreč, da tarifne priloge kolektivnih pogodb dejavnosti v veliki večini primerov ne odražajo dejanske ravni plač po posameznih dejavnostih, hkrati pa se odpirajo škarje med temi plačami in minimalno plačo, ki v marsikateri kolektivni pogodbi dejavnost sega že v šesti ali sedmi tarifni razred.
Predlog, ki smo ga pripravili kot podlago za dialog o vsebini nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo je pogajalski predlog, glede katerega je potrebno biti odprt za predloge in inovativne rešitve, še zlasti v luči dejstva, da tovrstna kolektivna pogodba dolgo časa ni bila v veljavi. Pri tem pa je potrebno v vsakem trenutku slediti zastavljenemu cilju in predlagani ravni urejanja pravic delavcev zasebnega sektorja.
Pričakujemo, da bodo partnerji na sindikalni in delodajalski strani prepoznali potrebo po oživitvi kolektivnega dogovarjanja na državni ravni za celoten zasebni sektor in bodo našo pobudo podprli. Ocenjujemo, da so tovrstnemu dogovoru naklonjene tudi trenutne gospodarske razmere, ki nudijo odlične pogoje za dialog in iskanje rešitev, ki bi omogočale tudi soočenje z izzivi, ki se odvijajo na trgu dela kot posledica tehnološkega razvoja in novih načinov organizacije dela. Nenazadnje pričakujemo tudi podporo Vlade Republike Slovenije prizadevanju za sklenitev nove splošne kolektivne pogodbe in socialnim partnerjem, ki bodo ta dialog vodili.
Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM