Stališča KSS PERGAM do BELE KNJIGE O POKOJNINAH

Predsedstvo KSS PERGAM se je opredelilo do BELE KNJIGE O POKOJNINAH, ki jo je pripravila posebna delovna skupina, imenovana s strani Vlade RS. Stališča PERGAMA v zvezi z Belo knjigo so bila predstavljena tudi na seji ESS, v skladu z dogovorom med sindikalnimi centralami pa bodo v nadaljevanju oblikovana enotna stališča sindikalnih central v zvezi z Belo knjigo, pri oblikovanju katerih bo sodelovala tudi KSS PERGAM…

Predsedstvo Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM (v nadaljevanju: KSS PERGAM) se je dne 4. 5. 2016 opredelilo do BELE KNJIGE O POKOJNINAH (v nadaljevanju: Bela knjiga), ki jo je pripravila posebna delovna skupina, imenovana s strani Vlade Republike Slovenije. V nadaljevanju so predstavljena stališča KSS PERGAM v zvezi z Belo knjigo, ki so bila predstavljena tudi na seji Ekonomsko socialnega sveta dne 6. 5. 2016, v skladu z dogovorom med sindikalnimi centralami pa bodo v nadaljevanju oblikovana enotna stališča sindikalnih central v zvezi z Belo knjigo, pri oblikovanju katerih bo sodelovala tudi KSS PERGAM.   

V KSS PERGAM menimo, da Bela knjiga predstavlja dobro izhodišče za široko javno razpravo ter razpravo socialnih partnerjev v ESS o stanju v slovenskem pokojninskem in invalidskem sistemu, o učinkih reforme pokojninskega sistema iz leta 2012, o dolgoročnih demografskih trendih v Republiki Sloveniji in o potrebnih postopnih prilagoditvah sistema pokojninskega zavarovanja v prihodnosti.

Prav učinki zadnje reforme iz leta 2012, ki je bila sprejeta z visoko stopnjo usklajenosti med socialnimi partnerji in ob enotni podpori v državnem zboru, nam omogočajo, da se z zadostno mero skrbnosti in potrebnega časa posvetimo poglobljeni strokovni razpravi o prihodnosti pokojninskega zavarovanja in dolgoročnih ciljih, ki jih želimo doseči na tem področju.

V letu 2015 se je prvič po šestih letih zmanjševanja povečalo povprečno število zavarovancev (za 1,1 odstotka na 840.588); povprečno število uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja se je povečalo za 0,5 odstotka na 612.018, kar je najnižja rast v zadnjih 25 letih; razmerje med številom zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega zavarovanja je znašalo 1,37 in se prvič po letu 2008 ni zmanjšalo. Čeprav gre vsaj del teh kazalcev pripisati oživljanju gospodarske rasti in tudi učinkom reforme trga dela, pa vse analize kažejo, da pokojninska reforma iz leta 2012 daje pričakovane učinke ter zagotavlja vzdržnost pokojninskega sistema minimalno do leta 2020.

Demografski kazalci (nizka rodnost prebivalcev Slovenije, nezadostne neto migracije, neugodno razmerje med zavarovanci in upokojenci, podaljševanje pričakovane življenjske dobe, podaljševanje obdobja prejemanja pokojnin, pričakovane spremembe razmerij med starostnimi kohortami v prihodnjih desetletjih, idr) in kazalci na trgu dela (nizka stopnja delovne aktivnosti mladih v starosti 15-29, počasi se izboljšujoča stopnja delovne aktivnosti starejših med 55 in 64 let, stopnja dolgotrajne brezposelnosti med starejšimi na borzi dela, idr) po mnenju KSS PERGAM obvezujejo vse socialne partnerje, da v odgovornem socialnem dialogu pričnejo pogovore o vseh odprtih vprašanjih ter potrebnih dolgoročnih rešitvah na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Sočasno je potrebno odpreti tudi razpravo o nujnih spremembah ekonomske politike (davčne, fiskalne, plačne) in politike na trgu dela, da se zagotovi trajna gospodarska rast, odpiranje novih delovnih mest in hitrejše zmanjševanje nezaposlenosti, kar so temeljni pogoji za trdnost pokojninskega sistema.

Pokojninski sistem medgeneracijske solidarnosti (dokladni sistem) temelji, kot poudarja Bela knjiga, na medgeneracijski pogodbi/dogovoru vseh generacij: tistih, ki delajo, tistih, ki so delale ter tistih, ki še bodo delale. Da bi užival potrebno stopnjo zaupanja in legitimnosti, mora vsem generacijam zagotavljati vsaj približno primerljiv nivo pravic, ob nujno potrebnih prilagoditvah sistema in spremembah pogojev za pridobitev pravic, ki jih zahteva spreminjajoče se okolje, v katerem živimo, ter dolgoživost naše družbe. Pravice iz pokojninskega sistema morajo biti transparentne, višina pokojnin pa predvidljiva in določena na način, ki bo odražal prejemke v aktivni dobi, od katerih so bili plačani prispevki pokojninskega zavarovanja.

Menimo, da je glavna pomanjkljivost Bele knjige prav v tem, da ne daje jasnega odgovora na vprašanje (ali pa vsaj predloga za razpravo), kaj je dostojna pokojnina in s kakšnimi mehanizmi jo dolgoročno ohraniti ter kakšen je pravičen nivo pokojnin, ki bo okrepil zaupanje v pokojninski sistem ter medgeneracijski sporazum, na katerem sistem temelji. Bela knjiga pri večih predlogih  govori o potrebi po večji povezanosti med pravicami iz zavarovanja in vplačanimi prispevki v aktivni dobi, spregleda pa, po mnenju KSS PERGAM, ključno vprašanje za razpravo o prihodnosti pokojninskega sistema: kakšen mora biti nivo pravic/pokojnin, da bi ohranjala tekom aktivne dobe doseženi življenjski standard? V KSS PERGAM smo trdno prepričani, da dostojne pokojnine ne smejo predstavljati le minimuma za preživetje, temveč morajo zagotavljati upokojencem določen življenjski standard glede na njihovo delo in plačevanje prispevkov v aktivni dobi. Ob tem KSS PERGAM posebej poudarja, da v bodoče ni dopustno kakršno koli interventno poseganje v dogovorjen mehanizem usklajevanja pokojnin in da so predlogi, po katerih se pri usklajevanju pokojnin ne bo več upoštevala rast povprečne plače, nesprejemljivi z vidika varovanja pravic upokojencev.

Povprečna neto starostna pokojnina v letu 2015 je znašala 609,50 evra, razmerje med povprečno neto starostno pokojnino in povprečno neto plačo pa je se zmanjšalo že na 60,2 odstotka (lani 60,8 odstotka; še leta 2006 68,6 odstotka). Čeprav drži, da smo socialni partnerji z dogovorom ob zadnji reformi odpravili poglavitne vzroke za drastično zniževanje pokojnin, ki smo mu bili priča pred reformo, v pokojninskem sistemu ostajajo elementi, ki bodo v prihodnosti še nekoliko zniževali pokojnine, če ne pride do dogovora o potrebnih spremembah sistema: padajoč odmerni odstotek za ženske; podaljševanje obdobja za zajem osnov za odmero pokojnin; interventni ukrepi na področju usklajevanj pokojnin.

V kolikor bi nekatere od teh parametrov še zaostrili (predlogi vključujejo podaljševanje obdobja za zajem osnove za odmero pokojnine na 34 let, postopen prehod usklajevanja pokojnin na vezavo na inflacijo, izenačitev odmernega odstotka žensk z moškimi), bodo pokojnine še bolj padle, zato smo v KSS PERGAM trdno prepričani, da je vprašanje teh sprememb in sprememb upokojitvenih pogojev vezano na vprašanje določitve ustreznega nadomestitvenega razmerja oziroma določitve dostojne pokojnine. Brez tega dogovora, ki mora biti uresničljiv v prihodnjih desetletjih, pokojninski sistem ne more uživati potrebne stopnje zaupanja javnosti in vseh generacij – posebno ne tiste, ki šele vstopa na trg dela. V KSS PERGAM za razpravo predlagamo, da se ciljno, dolgoročno nadomestitveno razmerje ob izpolnitvi polnih upokojitvenih pogojev določi na 70 odstotkov prejemkov, ki jih je užival upokojenec v aktivni dobi in od katerih je plačeval prispevke.

Del tega ciljnega nadomestitvenega razmerja je lahko tudi rezultat drugih ukrepov, npr. uvedbe obveznih dodatnih shem pokojninskega zavarovanja na nivoju dejavnosti ali poklicev ob kvalificiranem soglasju socialnih partnerjev, ki pa ne sme slabiti I. stebra (tako financiranja I. stebra s prispevki kot tudi nadomestitvene stopnje iz I. stebra) in mora biti zadostno davčno stimuliran. V povezavi s tem predlagamo, da se ponovno preuči možnost uvedbe odpravninskega sklada po vzoru Avstrije, ki ob upokojitvi omogoča koriščenje nabranih sredstvih na osebnih računih delavcev za dodatno pokojninsko rento, ta ukrep pa bi bil smiseln tudi zaradi vplivov na trgu dela. Podpiramo tudi premislek o uvedbi shem »matching contributions« za ranljive skupine na trgu dela.

V kolikor bo doseženo soglasje glede vprašanja dostojne pokojnine, ki bo zagotavljala varno starost za vse generacije, v KSS PERGAM ne vidimo ovir za dogovarjanje o postopnem podaljševanju obdobja za odmero osnove za izračun pokojnin (ob hkratni ohranitvi varstvenih določb za osebe z najnižjimi prejemki oz. pokojninami), za določitev razmerja med najnižjimi in najvišjimi pokojninami na 1:5 (to je KSS PERGAM zagovarjala že v pogajanjih za reformo leta 2012) ter za pogovore o dolgoročnih in postopnih prilagoditvah upokojitvenih pogojev (pri čemer je potrebno ohraniti posebno obravnavo oseb, ki so zgodaj začele opravljati delo). Nasprotujemo pa vezavi upokojitvenih pogojev na avtomatične formule prilagajanja demografskim kazalcem, ker mora biti po našem mnenju vsakokratna prilagoditev sistema v največji možni meri usklajena z vsemi deležniki, posebno seveda s socialnimi partnerji.

V kolikor se bomo socialni partnerji dogovorili o tem, da se kot pogoj za upokojitev določi pogoj zavarovalne dobe in ne več pokojninske dobe brez dokupa, je tudi po mnenju KSS PERGAM smiselno odpreti razpravo o potrebnosti inštituta predčasne upokojite, t.j. upokojitve s trajnimi malusi.

Ob tem posebno poudarjamo, da je po našem mnenju ključnega pomena tudi vzpostavitev delujočega sistema ugotavljanja poklicnih bolezni. Uvedba tega sistema je bila predvidena že v ZPIZ-2 in prenesena v pristojnost ministrstva za zdravje, ki pa z izvedbo tega ukrepa zamuja in do današnjega dne še ni pripravilo konkretnih rešitev. Učinkovito ugotavljanje poklicnih bolezni je po mnenju KSS PERGAM predpogoj tudi za spremembe na področju invalidskega zavarovanja in za morebitno določitev diferenciranih prispevnih stopenj (za riziko invalidnosti). V KSS PERGAM se strinjamo tudi s predlagano revizijo seznama telesnih okvar in določitvijo enotnega izvedenskega organa na področju uveljavljanja pravic iz vseh socialnih zavarovanj.

Morebitno podaljševanje zahtevane pokojninske/zavarovalne dobe oziroma zvišanje pogoja starosti za upokojitev morajo spremljati tudi ukrepi za prilagoditev delovnih mest starejšim delavcem. Pričakujemo tudi ukrepe za večjo aktivacijo mladih in dolgotrajno brezposelnih starejših na trgu dela, pri čemer izrecno izpostavljamo, da podaljševanje šolanja (in manjša delovna aktivnost) mladih ni vzrok temveč posledica, zato ostro nasprotujemo kakršnemukoli prisilnemu krajšanju študija z ukrepi, ki izrecno ne izključujejo uvedbe šolnin in uvedbe drugih dodatnih dajatev študentov. Odgovorna politika naj zagotovi pogoje za gospodarsko rast in odpiranje delovnih mest za mlade, saj le nova delovna mesta in perspektiva varne aktivne dobe in starosti, ki jo moramo ponuditi mlajšim generacijam, lahko povečata delovno aktivnost in dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema. Zgovoren je tudi podatek o tem, da velika večina zaposlenih zapusti trg dela ob izpolnitvi prvih pogojev za upokojitev ne glede na pričakovano višino pokojnine, kar po našem prepričanju kaže tudi na težave, s katerimi se starejši srečujejo na trgu dela. To velja tako za odnos do starejših, odnose v kolektivnih, pogoje dela, že prej omenjene prilagoditve delovnih mest starejšim in nenazadnje plačila za delo. Očitno je torej, da samo popravki upokojitvenih pogojev in drugih elementov pokojninskega sistema ne morejo rešiti niti sistema samega niti dolgoročne vzdržnosti javnih financ kot celote.

V KSS PERGAM zaradi izkušenj ob zmanjševanju prispevne stopnje delodajalcev v preteklosti, ki je povzročila ogromen izpad prispevkov v pokojninsko blagajno ter večjo odvisnost pokojninskega zavarovanja od državnega proračuna, nasprotujemo zniževanju prispevnih stopenj pokojninskega zavarovanja, zniževanje obremenjenosti dohodkov iz dela pa naj se zagotovi z ukrepi davčne politike na področju dohodnine. Zlasti zaradi pričakovanega zniževanja financiranja pokojnin iz prispevkov (pričakovan padec do leta 2060 iz cca 78% na cca 60%), se s pripravljavci Bele knjige močno strinjamo glede predloga, da je potreben razmislek o novih samostojnih sistemskih virih financiranja pokojninskega sistema in oblikovanje demografskega rezervnega sklada, ki smo ga sindikati zahtevali že ob pogajanjih za reformo leta 2012, pri upravljanju katerega pa morajo ustrezno vlogo imeti tudi socialni partnerji. Z vidika stabilnosti financiranja sistema in povečevanja preglednosti ter poenostavljanja sistema se strinjamo tudi z poenoteno obremenitvijo vseh prejemkov s prispevki oziroma dosledno vpeljavo načela »vsako delo šteje«. Predlog »poenotenja dob« je potreben dodatne preučitve, v kolikor pa se zagotovi, da nobena doba in pravica v tem poenotenju ne bi bila izgubljena, se strinjamo s tako poenostavitvijo sistema.

Glede točkovnega sistema se po našem mnenju ni mogoče odgovorno opredeliti, dokler ne bodo znane bolj jasne vse predpostavke takega sistema, predvsem pa metode izračuna pokojnin v točkovnem sistemu. Kot je razbrati iz Bele knjige, je značilnost točkovnega sistema letno določanje vrednosti točke, s katerim se uravnava vrednost pokojnin. Takšna rešitev bi bila dobrodošla, v kolikor bi z njo reševali vprašanje nadomestitvene stopnje, vendar predstavlja glede na izkušnje, zlasti v času interventnih ukrepov v Sloveniji, po mnenju KSS PERGAM prevelik riziko (s tem ko daje možnost enostranskega poseganja v višino pokojnin izvršni veji oblasti preko določanja »vzdržnostnega faktorja«).

Nasprotujemo tudi spremembam na področju upravljanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z zmanjševanjem predstavnikov zavarovancev, socialnih partnerjev v Svetu Zavoda, saj menimo, da je obstoječi sistem učinkovit in omogoča kvalitetno izmenjavo stališč članov Sveta Zavoda, predstavnikov različnih skupin v Svetu in sprejem stališč, ki posledično uživajo tudi ustrezno legitimnost.

V KSS PERGAM predlagamo še, da se do celovite zakonske ureditve dolgotrajne oskrbe ne spreminja pravna narava in ureditev dodatka za pomoč in postrežbo ter letnega dodatka.

Razprava o prihodnosti pokojninskega sistema in o morebitnih spremembah mora biti temeljita, strokovna in podkrepljena z oceno učinkov posameznih rešitev in njihovega vpliva na položaj zavarovancev, nivo pravic in položaj upokojencev. Spremembe pokojninskega sistema, še posebej če bo doseženo soglasje o nujnosti sistemskih sprememb, ni možno sprejeti na hitro in nepremišljeno, določena morajo biti tudi dovolj dolga prehodna obdobja. V razpravo morajo biti vključeni vsi relevantni in zainteresirani deležniki oz. interesne skupine, spremembe pokojninskega sistema pa morajo odražati najširše družbeno soglasje. ESS mora biti postavljen v kontekst začetka najširše javne razprave in iskanja medgeneracijskega soglasja, zato razprave o tej problematiki ni možno končati le na seji dne 6. 5. 2016.

Predsednik KSS PERGAM:  Jakob Počivavšek, univ. dipl. prav.  

Datum: 6. 5. 2016