IZJAVA ZA JAVNOST ob objavi predloga novele Zakona o visokem šolstvu

Visokošolski sindikat Slovenije v izjavi za javnost predstavlja svoja stališča glede predloga novele Zakona o visokem šolstvu…

IZJAVA ZA JAVNOST:

 

Visokošolski sindikat Slovenije je prek svojega predstavnika sodeloval v delovni skupini za pripravo novele Zakona o visokem šolstvu. Naš temeljni pomislek je bil od vsega začetka povezan z dejstvom, da se ministrstvo ni odločilo za urejanje vprašanja javne službe oz. razmejitve med javnimi in zasebnimi dejavnostmi na državnih univerzah, kar je bila tudi temeljna zahteva odločbe ustavnega sodišča. Očitno je prevladal interes posameznih skupin, ki se nadejajo priliva študentov-samoplačnikov iz tujine, ob tem pa ostajajo nejasni socialni učinki tovrstne »internacionalizacije« glede dostopnosti študija za prebivalce RS. Poudarjamo, da so tri javne univerze in koncesionirani zavodi predvsem v službi prebivalcev RS in da je trženje študijskih programov predvsem stvar zasebnikov. Internacionalizacija, kot jo razumemo sami, bi postavila na prvo mesto raziskovalni razvoj akademskih delavcev (npr. sobotno leto, udeležbe na konferencah ipd.). Dokaz za privatizacijske težnje je tudi preveč liberalna ureditev glede samostojnih visokošolskih zavodov. Ti pogosto podvajajo dejavnost univerz in s tem izčrpavajo proračun, obenem pa univerzam nelojalno konkurirajo, saj že zdaj delno zaposlujejo predavatelje z javnih zavodov, po novem pa jim ne bo treba imeti niti enega redno zaposlenega.

Naš ključni očitek je, da ministrstvo ni bilo pripravljeno jasneje določiti normativa neposredne pedagoške obveznosti, ga vrniti v prvotno stanje in ga uskladiti z določilom stavkovnega sporazuma. Opozarjamo namreč, da vsaj na eni univerzi prihaja do sistematičnega kršenja normativov, kar lahko vodi v strm padec kakovosti (npr. v obliki podvojitve pedagoške obveznosti). Visoko šolstvo je v tem pogledu v zelo neenakopravnem položaju glede na nižje ravni izobraževanja. Te lahko z veljavnimi standardi in normativi uveljavljajo proračunske zahteve, v visokem šolstvu pa je prav nasprotno, saj je kršenje normativov v oporo proračunskim rezom. Poleg tega visoko šolstvo za razliko od nižjih ravni izobraževanja nima stabilnega financiranja materialnih stroškov študija, saj je pri tem pogosto odvisno od zunanjih virov, tudi od raziskovalnih, ki so sami po sebi nestabilni in odvisni od tržnih in drugih kompetitivnih projektov. Ker ugotavljamo, da ministrica in vodstva nekaterih univerz povezave med normativom in proračunom ne razumejo ali zaradi drugih interesov nočejo razumeti, bomo podporo noveli kot sindikat pogojevali s popravkom 63. člena ali z jasnimi formalno veljavnimi zagotovili, da ura neposredne pedagoške obveznosti ne more pomeniti manj kot 1 obračunsko uro in da ministrstvo v skladu s stavkovnim sporazumom univerzam ne bo izdajalo soglasja za zviševanje normativa.

Še vedno imamo zadržke tudi glede prehoda na institucionalno akreditacijo univerz brez prehodnega obdobja, vendar menimo, da predlog novele v sedanji dikciji ohranja nadzor NAKVIS-a nad kakovostjo študijskih programov, pri čemer bomo tudi sami bdeli nad celovitostjo izvedbe študijskih programov in ohranjanjem kontaktnih ur v sedanjem obsegu.

Pozitivna stran novele so neposredne volitve rektorjev in dekanov z omejitvijo mandatov in volivna pravica nepedagoških delavcev. To je bilo na pobudo VSS in s podporo ŠOS, SVIZ in Univerze v Ljubljani vključeno v besedilo. V prehodnih določbah je treba določiti natančen rok za spremembo statutov.

Določilo o 1% BDP za temeljno dejavnost visokega šolstva bi lahko bilo pomemben dosežek, če ga ne bi predlagatelj v obrazložitvah takoj relativiral z napovedjo prehodne določbe, ki bo predvidela »vzdržen« model za dosego tega cilja. Ker je vsaj ena univerza pred finančnim zlomom, na drugi pa prihaja do sistematičnega kršenja pravic delavcev (nezakoniti normativi, nepriznavanje napredovanj itd.), pričakujemo takojšnjo proračunsko intervencijo, konkretna zagotovila o upoštevanju normativov in drugih pravic javnih uslužbencev in objavo formule, ki zakonsko določenega cilja ne bo odlagala v daljno prihodnost. V prizadevanju za ustrezen obseg financiranja bomo ministrstvo konstruktivno podpirali, vendar pred nadaljnjim zakonodajnim postopkom pričakujemo tudi običajno formalno usklajevanje s socialnimi partnerji o pravicah delojemalcev in sprejetje izjave o usklajenosti.

Opozarjamo tudi, da so členi o financiranju po eni strani prezapleteni, po drugi pa preveč prepuščajo podzakonskim aktom. V skladu z izrecnim dogovorom na zadnjem sestanku delovne skupine pričakujemo, da MIZŠ oblikuje tudi besedilo uredbe o financiranju z natančno določenimi kriteriji za razdelitev sredstev med univerze. Ker je ta razdelitev ta hip povsem negotova, zahtevamo, da gre uredba v javno razpravo vzporedno z novelo zakona. Dokončno opredelitev o predlogu novele bo lahko Visokošolski sindikat Slovenije podal šele takrat, ko bo predlagatelj razčistil omenjene nejasnosti.

Koper, Ljubljana, Maribor, 2. 3. 2016

za Visokošolski sindikat Slovenije: dr. Marko Marinčič, predsednik

———————————————————————-

Visokošolski sindikat Slovenije; Trg OF 14 ; 1000 Ljubljana