Javni poziv za umik Zakona o visokem šolstvu

V Javnem pozivu rektorji in predstavniki visokošolske skupnosti od Vlade in Državnega zbora zahtevajo umik novele Zakona o visokem šolstvu iz obravnave in začetek javne razprave o prihodnosti visokega šolstva.

 

 

 

 

 

 

Prenesi: Javni poziv rektorjev in predstavnikov visokošolske skupnosti.pdf

 

JAVNI POZIV REKTORJEV IN PREDSTAVNIKOV VISOKOŠOLSKE SKUPNOSTI VLADI RS IN DR??AVNEMU ZBORU RS

 

Visokošolska skupnost z veliko zaskrbljenostjo gleda na zadnja dejanja pristojnega ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) na področju visokega šolstva in znanosti, s katerimi ruši temelje učinkovitega javnega visokošolskega in raziskovalnega sistema ter v imenu »nujnih« sprememb, ki terjajo »hiter odziv« popolnoma zanemarja ključne udeležence: poleg zaposlenih na univerzah in študentov predvsem predstavnike gospodarstva, državnih in lokalnih institucij, kulture, športa in ostalih prizadetih.

1. MIZKŠ je pred kratkim enostransko sprejelo novo Uredbo o javnem financiranju visokega šolstva. Za dotlej veljavno Uredbo je ustavno sodišče ugotovilo, da je protiustavna, februarja letos pa je potekel rok za ureditev financiranja državnih univerz in izvajanja javne službe na državnih univerzah. Kljub temu je vlada avgusta sprejela novo uredbo, za javno razpravo o njej pa predvidela samo štiri dneve. Kljub kratkemu roku so visokošolski deležniki podali kritične pripombe, ki pa – brez kakršnekoli razlage ali pojasnila s strani MIZKŠ – niso bile upoštevane. V zvezi z Uredbo bosta Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru v kratkem sprožili ustavni spor.

2. MIZKŠ je 30. avgusta 2012 na spletu objavilo spremembe Zakona o visokem šolstvu. Za javno razpravo o noveli Zakona o visokem šolstvu sta bila predvidena samo dva dneva, kar je za tako korenite spremembe absolutno prekratek čas. Ob tem pa celotna visokošolska skupnost opozarja, da novela Zakona o visokem šolstvu prinaša tri bistvene spremembe, ki bodo povzročile občuten upad kakovosti visokošolskega izobraževanja:

  • novela odpira za univerze zelo nevarno možnost, da bi problem nezadostnega financiranja reševale z odpuščanjem in neomejenim zviševanjem normativa delovnih obveznosti preostalim delavcem (sprememba 63. člena Zakona v visokem šolstvu), s čimer bi močno padli raziskovalna konkurenčnost univerz in kakovost študija;
  • poleg tega novela uvaja politični nadzor v Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu: po novem naj bi člane v Svet agencije imenovala vlada, kar pomeni odmik od neodvisnosti, poleg tega pa tudi druge predvidene spremembe, ki veljajo za Agencijo, pomenijo odmik od evropskih smernic na področju zagotavljanja kakovosti. Novela prav tako določa nerealne in prekratke roke za izpeljavo potrebnih postopkov, kar gre tako na škodo agenciji kot vlagateljem. Zaskrbljujoče pa je tudi, da novela sugerira zavodom »zamujanje rokov« pri vlogah za ponovno akreditacijo, ki obsega tudi zunanjo evalvacijo, saj lahko v tem primeru oddajo vlogo za prvo akreditacijo programov, za katero pa ni potrebna zunanja evalvacija in torej preverba kakovosti institucije in izvajanih programov;
  • z napovedanimi spremembami na področju transnacionalnega izobraževanja odpira slovenski prostor tujim institucijam brez pravega nadzora nad kakovostjo; za študente to pomeni študij brez pravic, ki veljajo po naši zakonodaji, in plačevanje tržnih šolnin; uvedba le-teh je napovedana tudi v Nacionalnem reformnem programu.

Vodstvi dveh največjih javnih univerz, predstavniki zaposlenih in študentov javno opozarjamo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Vlado RS, da so javne univerze pomemben temelj slovenske državnosti, zagotovilo splošno dostopnega izobraževanja ter nosilke znanstvenega, tehnološkega in kulturnega razvoja. Komercializacija visokega šolstva z nenadzorovanim ali politično nadzorovanim ustanavljanjem novih univerz in fakultet ter z uvajanjem šolnin bi vodila v padec kakovosti študija in v razvojno nazadovanje slovenske družbe.

Zato pozivamo Vlado, da novelo Zakona o visokem šolstvu takoj umakne iz obravnave, odpre široko javno razpravo o prihodnosti visokega šolstva in začne postopek za sprejem zakona o financiranju univerz in izvajanju javne službe v visokem šolstvu. Zavedamo se, da so določene zakonske spremembe potrebne, vendar jih je nujno treba doseči v soglasju z visokošolskimi partnerji in na način, ki bo upošteval dolgoročne strateške usmeritve našega visokega šolstva.

Državni zbor pozivamo, da v skladu s svojimi ustavnimi obveznostmi prevzame svoj del odgovornosti za prihodnost visokega šolstva v Republiki Sloveniji in pravočasno zaustavi stihijske in politično motivirane posege v visokošolski prostor, ki bodo že na kratek rok imeli izjemno negativne učinke. Prepričani smo, da bo razum v tem pomembnem trenutku prevladal nad politično zaletavostjo. V primeru, da se to ne bo zgodilo, bomo predstavniki visokošolske skupnosti uporabili vsa razpoložljiva demokratična sredstva za zaustavitev procesa, ki vodi v nazadovanje visokega šolstva v Republiki Sloveniji. V boju za kakovostno visoko šolstvo se bomo oprli na širšo javnost. Napovedujemo tudi, da bomo o enostranskem političnem poseganju pristojnega ministrstva v visokošolski prostor v zelo kratkem času celovito seznanili svoje krovne organizacije na evropski ravni.

Dogajanja v zvezi s spreminjanjem zakona z zaskrbljenostjo spremlja tudi Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, ki je ustanovljena za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu ter za razvojno in svetovalno delo na tem področju. Zato se sproti odziva na predloge sprememb zakona, opozarja na njihovo neustreznost in na netransparenten način njihovega sprejemanja.

 

Podpisniki javnega poziva:

– rektor Univerze v Mariboru: prof. dr. Danijel Rebolj

– rektor Univerze v Ljubljani: prof. dr. Stane Pejovnik

– predsednik Študentske organizacije Slovenije: Mitja Urbanc

– predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije: prof. dr. Marko Marinčič

 

Ljubljana, 12. 9. 2012