Predsedstvi Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) in Konfederacije PERGAM sta na novinarski konferenci 4. 9. 2012 predstavili svoja stališča in podali oceno stanja…
Novinarska konferenca Visokošolskega sindikata Slovenije dne 4. 9. 2012
Ocena stanja in stališča predsedstva Visokošolskega sindikata Slovenije
- Slovenija potrebuje kvaliteten sistem javnega visokega šolstva. Izobrazba ni tržno blago, konkurenca na tem področju sama pri sebi ne prispeva k večji kakovosti. V življenjskem interesu prebivalcev Republike Slovenije je ohranitev javnega, neprofitnega sistema izobraževalnih, zdravstvenih in drugih javnih storitev. Tudi Ustava RS privilegira t. i. državne univerze, in sicer kot uresničevalke pravice do izobrazbe ter svobode raziskovanja in poučevanja brez političnih in drugih pritiskov (prim. 57.-59. člen Ustave z interpretacijo Ustavnega sodišča U-I-34/94).
Namen koncesij je dopolnjevanje javnega sistema storitev. Koncesijsko financiranje zasebnih univerz in samostojnih fakultet je zato smiselno samo kot dopolnilo obstoječemu sistemu javnega visokega šolstva, ki ga je treba ohraniti in izboljšati. - Stališča v zvezi s protiustavnostjo sedanje oblike financiranja je Visokošolski sindikat Slovenije posredoval že ob sprejemu rebalansa (Javni poziv, dostopen na spletni strani). VSS je presenečen nad čedalje bolj neresnim odnosom predstavnikov MIZKŠ do pogajanj o socialnem sporazumu v delovni skupini „Znanje in ustvarjalnost kot temelj razvoja“. Ministrstvo je v dosedanjih pogajanjih večkrat zavrnilo razpravo o ključnih vprašanjih visokega šolstva, češ da je potrebna vključitev vse zainteresirane javnosti. Kljub temu pa je za „javno razpravo“ o Uredbi o javnem financiranju visokošolskih zavodov namenilo štiri dni in za razpravo o Zakonu o spremembah Zakona o visokem šolstvu samo še dva dneva. VSS take postopke ocenjuje kot nedemokratične in nevarne, zato odločno zahteva umik novele o visokem šolstvu iz nujnega postopka in podaljšanje javne razprave. Poleg tega javno sprašujemo MIZKŠ, ali je novela zakona v primeru nadaljevanja pogajanj tema razprave. V nasprotnem primeru je nadaljnje delo v delovni skupini nesmiselno oz. onemogočeno. Novela namreč v visokošolski sistem prinaša tri radikalne posege, ki zanesljivo terjajo uskladitev s socialnimi partnerji:
– neomejena neposredna pedagoška obveznost, ki jo poljubno določajo rektorji;
– neposreden vpliv vlade na sestavo Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu;
– vstop tujih visokošolskih ustanov v slovenski visokošolski prostor brez nadzora nad kakovostjo in z zanesljivo uvedbo šolnin tudi na javnih univerzah (prim. Nacionalni reformni program). - Ustrezno financiranje visokošolskega izobraževanja in raziskovanja na univerzah ni samo zahteva zaposlenih kot interesne skupine, temveč interes vseh prebivalcev. Z odpravo plačnih nesorazmerij, h kateri je pripomogel tudi Pergam, je plačna reforma zaključena. S tem je bil preprečen še večji padec plač v visokem šolstvu. Vendar plače v visokem šolstvu glede na druge dele javnega sektorja že več let padajo. Zlasti v razmerah „liberaliziranega“ visokošolskega „trga“ bo tako stanje povzročilo nadaljnji odtok najboljših učiteljev in raziskovalcev v tujino. Učinek morebitnih šolnin je mogoče predvideti iz izkušenj z doktorskim študijem: kljub sofinanciranju številni študenti odhajajo npr. v bližnjo Avstrijo in v druge države, kjer šolnin ni.
- Visokošolski sindikat Slovenije od države pričakuje vsaj toliko odgovorno in državotvorno ravnanje, kot ga kaže sam. Za leto 2012 predlaga korekcijo rebalansa, ki bo univerzam omočila izpolnjevanje obveznosti do zaposlenih, v letu 2013 pa začetek odprave anomalij, ki jih pokaže primerjava med položajem visokošolskih delavcev in drugih skupin v javnem sektorju.
- Visokošolski sindikat Slovenije se zavzema za sporazumno ureditev naštetih vprašanj. V nasprotnem primeru bo za zaščito zaposlenih in izboljšanje njihovega položaja uporabil vsa razpoložljiva pravna sredstva, po potrebi pa tudi klasične oblike sindikalnega boja. V primeru, da bo jeseni 2012 zaradi neizplačila plač na eni ali na vseh treh javnih univerzah prišlo do prekinitve študijskega procesa, VSS računa na podporo študentske skupnosti. Odgovornost za morebitno blokado izobraževalnega procesa bo moral pred javnostjo sprejeti Državni zbor kot ustanovitelj, ki ni opravil svoje ustavne obveznosti.
Dogajanje na Univerzi v Mariboru
NADOBVEZA
Na Univerzi v Mariboru se je že v poletnih mesecih skušalo realizirati neizplačilo že opravljene nadobremenitve zaposlenim. Takrat smo v VSS opozorili, da gre za poseg na področje že opravljenega dela in bi to pomenilo kršitev delovnopravne zakonodaje. Ukrepi univerze (po sugestijah ministrstva) še vedno vodijo v to smer. V javnosti tako Univerza kot minististrstvo vzbujata lažen in neresničen vtis, da je t. i. nadobveza privilegij zaposlenih na univerzi in je posledica njihovega “pohlepa” po čim večjem številu ur. ??elimo poudariti, da nadobremenitve niso želja zaposlenih, ampak predvsem objektivna potreba in zahteva, ki izhaja iz akreditiranih študijskih programov in večletne kadrovske politike vodstva fakultet oz. uni: v preteklih letih (in tudi pri zdajšnjem upokojevanju po ZUJF je tako) na fakultetah niso nadomestili vseh zaposlenih, ki so se upokojili in so zato njihovo obvezo prevzeli ostali na katedrah. V okvir dodatne obremenitve je tako marsikje vključenih mnogo predmetov iz dodiplomskega študija, obveza magistrskega študija, predmeti bolonjskega doktorskega študija in izredni študij na vseh stopnjah.
Iz zahteve Univerze po odpravi nadobveze sledita dva “ukrepa”:
- Prvi je spreminjanje študijskih programov tako, da se krčijo kontaktne ure, kar vodi v nižanje kakovosti študija (menimo, da programi s 20-24 % kontaktnih ur pač niso “resni” programi), poleg tega s tem študenti, ki so vpisali nek študijski program, izgubljajo pravico, da dokončajo isti program, kot je bil vpisan. Takšen ukrep ima gotovo daljnosežne posledice, ki za Univerzo v Mariboru niso koristne.
- Drugi je zahteva po vključitvi še večjega števila zunanjih sodelavcev. V zvezi s tem ugotavljamo, da sodelavcev z ustreznimi habilitacijami in referencami ni na voljo, in hkrati opozarjamo, da pedagoškega procesa ni mogoče izpeljati kvalitetno, če je večina izvajalcev zaposlena pogodbeno.
PREDLOG MERIL o vrednotenju dela visokošolskih učiteljev/sodelavcev je UM posredovala v javno obravnavo, nanja smo v VSS podali negativno mnenje, ker bi protipravno posegala v pravice in položaj zaposlenih glede na veljaven Zakon o visokem šolstvu, ki v 63. členu določa, koliko neposredne ped. obveze mora imeti visokošolski učitelj oz. sodelavec. Predlagane spremembe ZVIS zdaj spreminjajo 63. člen in pod krinko varčevalnih ukrepov omogočajo poljubno urejanje neposredne pedagoške obveznosti. Delovne obveznosti bi se določale arbitrano — to je približno tako, kot če bi bilo od ravnatelja v osnovni šoli oziroma od vsake posamezne šole odvisno, koliko ur pouka naj opravi posamezni učitelj.
Prenesi: VSS – Novinarska konferenca 4.9.2012 (.docx)