Stališče PERGAMA do predloga Zakona o Slovenskem državnem holdingu

Vodstvo KSS PERGAM je na današnji novinarski konferenci predstavilo stališče do predloga Zakona o Slovenskem državnem holdingu in pozvalo poslance, da zavrnejo predlog zakona.

 

 

 

IZJAVA ZA JAVNOST V ZVEZI S PREDLOGOM ZAKONA O SLOVENSKEM DR??AVNEM HOLDINGU

 

V KSS PERGAM nasprotujemo ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga, kot je predlagan z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu, o katerem naj bi danes ali jutri odločal Državni zbor. Prepričani smo, da bo z netransparentnim, nepremišljenim in neodgovornim sprejemom zakona, ki je bil pripravljen brez vsakršnih strokovnih podlag in analiz ter brez kakršne koli javne razprave, ogroženo premoženje v neposredni in posredni lasti države.

Dejstvo je, da nikakor niso znane niti kjerkoli predstavljene posledice sprejema zakona za premoženje, ki se prenaša na holding, niti ni bila predstavljena kakršna koli analiza o tem, kolikšna je ocenjena vrednost premoženja, ki se prenaša na holding in kolikšne so obveznosti subjektov, ki se prenašajo nanj, torej konsolidacija bilanc družb, ki se prenašajo na holding in predvsem kakšen je obseg slabih terjatev bank. Posledica tega dejstva so povsem različne ocene o tem, koliko premoženja  se prenaša na holding. Povsem jasno pa je, da se z združitvijo premoženja v holdingu, prenosom obveznosti SOD in DARS na holding ter z možnostmi odkupa slabih terjatev bank s strani holdinga obremenjuje državno premoženje.

V trenutku, ko se v ospredje postavlja problematika ohranitve namembnosti premoženja Kapitalske družbe, ki predstavlja le okoli eno desetino premoženja bodočega holdinga, gre mimo preostalih devet milijard EUR. To premoženje sestavljajo družbe, ki dobro poslujejo, so strateško pomembne za državo in imajo razvojni potencial (npr. energetika), ki lahko pripomore k stabilizaciji in zagonu gospodarstva. Vrednost ter razvojni in investicijski potencial teh družb so v holdingu ogrožene zaradi možnosti njihovega izčrpavanja s servisiranjem dolgov družb v lasti holdinga in s servisiranjem obveznosti, ki bodo izhajale iz izdanih obveznic, s katerimi bodo financirani odkupi slabih terjatev bank. Na ta način bo za saniranje največjih dveh slovenskih bank ogrožen velik del slovenskega gospodarstva. Ob tem takšno reševanje lahko pomeni tudi prevlado ozkih političnih interesov nad ekonomskimi in razvojnimi cilji privatizacije podjetij, s čemer je lahko ogrožen tudi njihov nadaljnji razvoj ali sanacija.

Z navedenim načinom izčrpavanja se lahko pričakuje tudi znižanje vrednosti družb v državni lasti,  kar utegne kmalu napeljati na misel, da bi bilo to premoženje bolje prodati. S tem bodo ustvarjeni pogoji za drugi krog privatizacije državnega premoženja in za ustvarjanje novih tajkunskih zgodb.

Kljub temu, da v KSS PERGAM menimo, da je upravljanje z državnim premoženjem trenutno vse prej kot dobro, smo prepričani, da bi predlagani način upravljanja z državnim premoženjem in združitvijo v holding pomenil katastrofo za dolgoročno ohranjanje (vrednosti) državnega premoženja in za možnost doseganja strateških ciljev z državnim premoženjem. Takšen način upravljanja bi pomenil nadaljevanje vpletanja političnih interesov v upravljalske funkcije lahko vodil v različne oblike koruptivnega delovanja in v netransparentno upravljanje z državnim premoženjem. Prepričani smo, da bi morala priprava predpisov in odločanje o tako pomembnih vprašanjih potekati transparentno in glede na dejstvo, da gre dejansko za premoženje državljanov, v te postopke vključiti kar najširšo strokovno in zainteresirano javnost in doseči kar najširši konsenz in s tem legitimnost za predlagane rešitve. Pričujoči zakon do državnozborskega postopka sploh ni bil dostopen javnosti. Prav tako je s sprejemanjem zakona po nujnem postopku kršen Poslovnik Državnega zbora. Onemogočena je tudi primerna razprava o predlogu zakona, ki bi osvetlila problematiko s čim več vidikov in preprečila negativne posledice, kot smo jim bili npr. iz istih razlogov priča pri sprejemu Zakona za uravnoteženje javnih financ. Le ta  je sedaj tarča vrste presoj skladnosti z Ustavo.

Vodstvo KSS PERGAM zato poziva Vlado RS kot predlagatelja zakona in poslance Državnega zbora, da zakon umaknejo iz postopka sprejemanja oziroma ga zavrnejo. Nujno je, da Državni zbor nemudoma sprejme strategijo upravljanja kapitalskih naložb države, ki bi morala biti prva prioriteta Vlade. Odsotnost le-te zavira in onemogoča razvoj gospodarstva, ob tem pa otežuje učinkovito upravljanje kapitalskih naložb države.

Strategija bi morala predstavljati okvir in začrtati cilje, tem pa bi morala biti podrejena statusna oblika upravljavcev kapitalskih naložb države. Brez strategije, jasno definiranih ciljev in usmeritev glede klasifikacije naložb ter brez analiz, na katerih bi temeljili strategija, klasifikacija naložb ter vrednotenje le-teh, ni mogoče postavljati organizacija, ki bi učinkoviteje upravljala s kapitalskimi naložbami. Danes  sploh ni jasno kakšno je premoženje Države, kolikšna je njihova konsolidirana vrednost kapitalskih naložb in kaj se želi z njimi dosegati.

KSS PERGAM zato predlaga ponovni razmislek o predlagani obliki upravljanja kapitalskih naložb države s primerno javno razpravo, v katero bo vključena strokovna in zainteresirana javnost. Ta razprava pa naj temelji na ustreznih analizah in strategiji upravljanja kapitalskih naložb države.

V primeru sprejema zakona bo KSS PERGAM podprl pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma ter se zavzel za uveljavljanje vseh oblik odgovornosti zoper odgovorne za to, da je bil zakon sprejet navkljub neštetim javno izraženim ostrim kritikam in opozorilom, izrečenih tako s strani ekonomske in pravne stroke, kot tudi s strani sindikatov.

 

Dr. Janez Posedi, predsednik KSS PERGAM

 

Ljubljana, 19. julij 2012