2012

Akcijski načrt KSS PERGAM

Objavljeno

PERGAM je sprejel akcijski načrt za krajše obdobje, v katerem so začrtani konkretni cilji in načini doseganja teh ciljev v okviru programa dela Pergama.

 

 

Akcijski načrt Pergama je bil sprejet na seji Predsedstva KSS PERGAM dne 16. februarja 2012

 

 

AKCIJSKI NAčRT KSS PERGAM

 

Uvod:

Na Generalni skupščini 30. 9. 2011 je bil sprejet Program dela KSS PERGAM za mandatno obdobje 2011-2014. Ker gre za dolgoročni plan dela, je bil že ob njegovi predstavitvi in na seji predsedstva KSS PERGAM napovedan sprejem akcijskega načrta za krajše obdobje, ki bi začrtal konkretne cilje in načine doseganja teh ciljev v okviru sprejetega programa.

Akcijski načrt ni dokument, ki bi bil v obdobju, za katerega se sprejema, nespremenljiv, temveč se njegova vsebina lahko odziva na aktualne razmere v gospodarstvu in javnem sektorju ter zakonodajnim in drugim pobudam, ki v času nastanka tega akcijskega načrta niso predvidene.

Glede na to, da čas nastajanja tega akcijskega načrta sovpada z začetkom mandata novoizvoljenega sklica Državnega zbora, akcijski načrt vsebuje teme, ki naj začrtajo temelje za pripravo, usklajevanje in sprejemanje ukrepov in aktivnosti, ki so potrebni za realizacijo programa KSS PERGAM, s posebnim poudarkom na področjih in dejavnostih, v katerih deluje KSS PERGAM, in sicer tako v zasebnem, kot tudi v javnem sektorju. Akcijski načrt mora skupaj s programom KSS PERGAM predstavljati tudi okvir in smernice pri usklajevanju socialnega sporazuma med socialnimi partnerji. Namen akcijskega načrta je utrditev položaja delavcev in socialnega dialoga v družbi in utrditev pravic, ki izvirajo iz dela ter vzpostavitev okolja, v katerem bosta socialna in pravna država zagotavljali ustrezno okolje za zdrav razvoj in rast gospodarstva ter močan in učinkovit javni sektor.

Cilj

Pravna in socialna država, ki temelji na:

  • spoštovanju posameznika, enakosti pred zakonom in solidarnosti,
  • učinkoviti in zmogljivostim družbe prilagojeni uporabi javnih sredstev,
  • močnem, razvojnem in inovativnem gospodarstvu.

Socialni dialog

  • Socialni dialog mora biti temelj za skupno delovanje, ki omogoča doseganje skupnih ciljev.
  • Ekonomsko-socialni svet je temelj tripartitnega dialoga med Vlado, sindikati in delodajalci.
  • Kolektivne pogodbe so temelj bipartitnega dogovarjanja o politiki plač med delodajalci in sindikati.
  • Vse ključne odločitve pristojnih institucij na ekonomskem in socialnem področju naj bodo rezultat predhodnega usklajevanja socialnih partnerjev. Ne glede na to naj se zakonodajne reforme področij, ki urejajo temeljne socialno ekonomske pravice, ki so povezane z delom (delovnopravna zakonodaja, pokojninska reforma, zdravstvena reforma, reforma sistema plač v javnem sektorju, minimalna plača, ureditev stavk), sprejemajo s soglasjem.

Konsolidacija javnih financ

  • Javne finance je potrebno konsolidirati predvsem preko zniževanja javno finančnih izdatkov (omejevanja javne porabe), ki niso nujno potrebni, zlasti z racionalnejšim in transparentnejšim izvajanjem javnih naročil.
  • Na prihodkovni strani je potrebno proučiti primernost dohodninske lestvice in možnosti obdavčitve kapitala.
  • Potrebno je izboljšati pobiranje davkov in omejiti možnosti odlogov in neplačevanja prispevkov.
  • Potrebno je sistemsko omejiti sivo ekonomijo ter delo na črno.
  • Potrebno je razvojno prestrukturirati javno finančne odhodke s ciljem boljšega črpanja sredstev EU.
  • Pri investicijah javnega sektorja ohraniti poudarek na investicijah, ki so namenjene spodbujanju gospodarstva in so trajnostno in razvojno naravnane.

Javni sektor

  • Učinkovitejše delovanje javnega sektorja z jasnimi standardi in normativi javnih storitev.
  • Ohranitev in krepitev kakovostne mreže javnih storitev z iskanjem dolgoročnih stabilnih in vzdržnih sistemov financiranja teh storitev.

Trg dela

  • Redefinirati je potrebno fleksibilne oblike zaposlovanja in jih približati zaposlitvi za nedoločen čas s pravicami in obveznostmi, ki iz tega izvirajo ter omejiti prekerne oblike dela.
  • Prožnost na trgu dela je potrebno graditi predvsem s konkurenčnostjo delavcev v smislu njihovega znanja in izobraževanja preko vseživljenjskega izobraževanja in aktivno politiko zaposlovanja.
  • Promovirati geografsko in poklicno mobilnost zaposlenih.
  • Uvesti spodbude za delodajalce za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih mladih in starejših, za prilagajanje delovnih mest starejšim in invalidom ter za odpiranje novih tehnološko sodobnih in okoljsko sprejemljivih delovnih mest s čim večjo zaščito delavčeve varnosti in zdravja pri delu.
  • Omogočiti in spodbuditi hitrejši vstop na trg dela mladim.

Plačna politika

  • Plače morajo biti temelj socialne varnosti zaposlenih in morajo omogočati dostojno življenje delavca in njegove družine ter zagotavljati ustrezno osnovo za pravice, ki izhajajo iz socialnih zavarovanj.
  • Rast bruto plač mora slediti gospodarskim gibanjem, pri čemer mora biti najmanj ohranjena realna vrednost plač in v dogovorjenem deležu in načinu upoštevana tudi rast produktivnosti.
  • Kolektivne pogodbe dejavnosti so temelj dogovarjanja politike plač med delodajalci in sindikati.
  • Nova splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo naj zagotovi minimalni standard pravic iz delovnega razmerja, vključno s temelji politike plač v zasebnem sektorju ob ustreznih razmerjih do minimalne plače ter med tarifnimi razredi.
  • Minimalna plača naj ostane zakonska kategorija, ki je socialni korektiv. Vse spremembe zakona o minimalni plači se naj sprejemajo v soglasju med socialnimi partnerji in Vlado RS. S spremembo definicije minimalne plače je potrebno odpraviti anomalijo uravnilovke delavcev z najnižjimi plačami, ki ob bistveno različnih pogojih dela prejemajo enako plačilo za delo.
  • Potrebna je prenova plačnih modelov v kolektivnih pogodbah in pri delodajalcih, ki bodo ob varovanju osnovne plače omogočali stimulativno nagrajevanje in nagrajevanje iz naslova uspešnosti poslovanja.
  • Potrebno je končati plačno reformo (dokončno odpraviti plačna nesorazmerja) in odpraviti anomalije plačnega sistema ter ga poenostaviti.
  • Zakonsko je potrebno prepovedati in se vzdržati kakršnih koli posegov v sklenjene kolektivne pogodbe in v avtonomijo kolektivnega dogovarjanja in v avtonomijo strank kolektivnih pogodb.

Reforma pokojninskega sistema

  • Potrebno je zagotoviti dodatne vire za dolgoročno stabilne vire financiranja pokojninske blagajne, tako s širitvijo prispevnih osnov, kot tudi iz premoženja, ki je bilo izvorno namenjeno tudi servisiranju obveznosti iz pokojninskega zavarovanja  ter morebitnih drugih virov.
  • Finančno spodbujati delodajalce in delavce, ki so že dopolnili minimalne pogoje za upokojitev, k njihovemu ostajanju oziroma ohranjanju v zaposlitvi in spodbujati prilagajanje delovnih mest in delovnega okolja starejšim in invalidom.
  • Zagotoviti hitrejše vključevanje mladih v zaposlitev.
  • Pri usklajevanju pokojnin je potrebno izhajati predvsem iz načela ohranjanja realne vrednosti pokojnin.
  • Starejšim omogočiti bolj fleksibilen prehod iz zaposlitve v upokojitev ter več možnosti za takšen prehod, upokojence pa spodbuditi za nadaljnje delo.
  • Sprejem in izvajanje ukrepov za zmanjševanje negativnih posledic obremenitev pri delu na dolgoročno psihofizično zmožnost zaposlenih za delo (kot so stres, mobing, težki delovni pogoji, neugoden delovni čas) oziroma upoštevanje teh dejavnikov pri določitvi in presoji izpolnjevanja pogojev za upokojitev in odmeri pokojnine.
  • Prenoviti obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, vključno s seznamom delovnih mest, vključenih v sistem, ter financiranjem, ki bo zagotavljal doseganje namena te oblike pokojninskega zavarovanja.

Reforma zdravstvenega sistema

  • Povečati učinkovitost zdravstvenega sistema, katerega temelj je javna zdravstvena mreža.
  • Zagotoviti enakopravno dostopnost do zdravstvenih storitev.
  • Sprejeti standarde in normative zdravstvenih storitev.
  • Uvesti davčne vzpodbude za naložbe podjetij v preventivo ter programe ohranjanja zdravja zaposlenih.
  • Vzpostaviti stabilen sistem financiranja, ki bo zagotavljal solidarnost med zavarovanci.
  • Sistematično je potrebno ugotavljati in spremljati razvoj in razširjenost poklicnih bolezni s ciljem, da se število delavk in delavcev, ki zbolijo za posledicami dela, zmanjša na najmanjšo možno mero.
  • Posebno pozornost je potrebno nameniti doslej zapostavljenim biološkim tveganjem, preprečevanju izpostavljenosti le-tem in odpravi posledic izpostavljenosti tem tveganjem.
  • Nemudoma je potrebno pričeti z oblikovanjem ustreznega modela zavarovanja za dolgotrajno nego in oskrbo.

Znanje in inovacije kot temelj razvoja

  • Izboljšati dvosmeren pretok znanja med raziskovalno sfero in gospodarstvom.
  • Vsi socialni partnerji bi morali sodelovati pri načrtovanju poklicnega in strokovnega izobraževanja in skladno s pooblastili nositi odgovornosti za njegovo izvajanje.
  • Potrebno je vzpodbujati poklicno in strokovno izobraževanje, zagotoviti stalno posodabljanje vsebine programov in njihovo prilagajanje potrebam dela in razvoju tehnologij.
  • Izobraževalni programi morajo zagotoviti znanja in kompetence za ustvarjalno delo.
  • Skupna promocija in načrtovanje socialnih partnerjev do poklicev, ki so na trgu dela deficitarni.
  • Mladim raziskovalcem je potrebno omogočiti poseben položaj ter podjetjem zagotoviti vzpodbude za zaposlovanje le teh.
  • Zagotoviti sistemske pogoje in odpraviti administrativne ovire za delodajalce, da se bodo bolj odločali za prakso, pripravništvo in izpopolnjevanje mladih.
  • Spodbujati vlaganje v dokvalifikacije in prekvalifikacije zaposlenih in brezposlenih v okviru vseživljenjskega učenja oziroma aktivne politike zaposlovanja.
  • Poseben položaj in spodbude za razvoj je potrebno nameniti dejavnostim, ki imajo v Sloveniji potencial za razvoj in zagon gospodarske rasti, jih kot takšne opredeliti in zagotoviti optimalne pogoje za poslovanje. Menimo, da so takšne dejavnosti predvsem industrija, vezana na les oziroma celulozo kot osnovno surovino (lesno predelovalne dejavnosti, papirna industrija, pohištvena industrija…), živilsko predelovalna industrija, visokotehnološka industrija in energetika.
  • Ustrezno je potrebno urediti področje javnih gospodarskih služb in podjetij, ki javne gospodarske službe izvajajo ter z ustrezno ureditvijo zagotoviti možnosti za njihovo sposobnost kvalitetnega opravljanja javne službe, tako s stabilnostjo financiranja, kakor tudi z dovolj dolgimi roki za trajanje koncesije, ki omogočajo ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest ter investicije v osnovna sredstva.

 

 

SKUPAJ  *  SOLIDARNI  *  MOčNEJŠI  !

 

 

Prenesi datoteko: Akcijski načrt KSS PERGAM.pdf