Načelna stališča KSS PERGAM do koalicijske pogodbe

Danes je predsednik PERGAMA na novinarski konferenci predstavil načelna stališča KSS PERGAM do koalicijske pogodbe in nekaterih njenih delov, ki najbolj zadevajo naše člane.

 

 

Dr. Janez Posedi, predsednik KSS PERGAM in Jakob Počivavšek, generalni sekretar KSS PERGAM na novinarski konferenci 2. februarja 2012

 

 

IZJAVA ZA JAVNOST V ZVEZI S KOALICIJSKO POGODBO

 

KSS PERGAM je konec meseca decembra sopodpisala Dogovor socialnih partnerjev in parlamentarnih strank, s katerim se je strinjala s sprejemom zakona o interventnih ukrepih. Z dogovorom so se parlamentarne stranke zavezale, da bodo v prvi polovici tega leta pripravile celotni paket varčevalnih ukrepov, jih predstavile in v socialnem dialogu uskladile potrebne reforme in spremembe za razvoj Slovenije. Za podpis smo se odločili, ker se zavedamo položaja Slovenije in čutimo soodgovornost za iskanje skupnih rešitev za izhod iz krize. ??al pa en mesec po podpisu omenjenega dogovora ugotavljamo, da dogovora še vedno ni podpisala stranka, iz katere prihaja mandatar za sestavo Vlade, g. Janez Janša. Zato ga pozivamo, da dogovor, glede katerega je bil dosežen širok konsenz, podpiše in s tem potrdi pomen socialnega dialoga pri usklajevanju ključnih vprašanj, ki zadevajo socialne partnerje in za katere bo potrebno najti skupne odgovore za odpravo krize in za gospodarski ter socialni napredek Slovenije. če vsebina dogovora ne bo predstavljala skupne in trdne zaveze VSEH parlamentarnih strank, vključno s SDS, se tudi KSS PERGAM ne bo več čutila zavezana k spoštovanju vsebine sklenjenega dogovora, ki je podlaga za socialni mir.

V KSS PERGAM ocenjujemo, da koalicijska pogodba, ki naj bi predstavljala temeljni dokument za sprejem ukrepov za izhod iz krize, nima realnih ekonomskih temeljev in je v več točkah kontradiktorna in na ključnih mestih nejasna in nedorečena.

Pripravljenost vseh parlamentarnih strank na socialni dialog se nam zdi posebej pomembna zato, ker koalicijska pogodba v le redkih delih omenja socialno partnerstvo in usklajevanje s socialnimi partnerji. Koalicijska pogodba soglasja socialnih partnerjev in širokega družbenega konsenza v zvezi s ključnimi strukturnimi spremembami ne postavlja kot temelj za legitimnost sprememb, na katerih bo zasnovan razvoj.

Kljub dejstvu, da tudi sami ocenjujemo, da je potrebno sprejeti ukrepe za zagon gospodarstva, vključno z nekaterimi predlogi iz koalicijske pogodbe in da bi bilo smiselno razbremeniti plače zlasti srednjega sloja, koalicijska pogodba ne vsebuje ukrepov, ki bi na drugi strani nadomestili izpad prihodkov zaradi navedenih ukrepov. Tako koalicijska pogodba vsebuje vrsto ukrepov, ki naj bi razbremenili zlasti najvišje sloje in lastnike kapitala (socialna kapica, zmanjšanje davka od dobička pravnih oseb, davčne počitnice), na drugi strani pa ni nobenih konkretnih ukrepov, ki bi obremenili luksuz in najvišje prejemke. Prav tako je predvidena uzakonitev »zlatega fiskalnega pravila«, ki po našem mnenju na način, kot je predlagan, predstavlja nesorazmerno omejevanje manevrskega prostora za načrtovanje ukrepov za zagon gospodarstva in za izvrševanje ustavnega načela socialne države. Uvedba tega načela in nujna konsolidacija javnih financ bi s hkratno uvedbo mnogih ukrepov, ki pomenijo nadaljnje zmanjševanje proračunskih prilivov in na drugi strani odsotnost vseh ukrepov za takojšnje povečanje proračunskih virov, vodila v radikalno krčenje socialnih pravic in standarda javnih storitev. Takšni posegi bi bili po našem prepričanju škodljivi in bi jih bilo potrebno preprečiti z bolj uravnoteženimi predlogi za oživitev gospodarstva in povečanje učinkovitosti javnega sektorja.

Prav tako kot izjemno nevarno za kvaliteto in dostopnost storitev, ki so se doslej izvajale kot javna služba, ocenjujemo na več mestih napovedano odpravo koncesij in prepustitev teh storitev trgu. Ocenjujemo, da bi bilo mogoče višjo kakovost storitev, večjo učinkovitost in dostopnost storitev doseči predvsem z uvedbo minimalnih standardov in normativov, ki jih sedaj ni ter z drugačno regulacijo teh služb in z uvajanjem določenih elementov konkurence tudi znotraj javne mreže teh storitev.

Dokaj nedorečena je bodoča ureditev tako sistema pokojninskega, kot tudi zdravstvenega zavarovanja. V KSS PERGAM smo prepričani, da je potrebno v Sloveniji primarno ohraniti dokladni pokojninski sistem, ki temelji na solidarnosti in ki ob izpolnitvi dogovorjenih pogojev in ob upoštevanju objektivne zmožnosti doseganja le-teh omogoča prejemanje pokojnine, s katero lahko upokojenec živi človeka dostojno življenje. Bistvene spremembe v smislu prenosa pravic iz prvega, solidarnostnega stebra v tretji, kapitalski steber, so zato po našem mnenju slabe in vodijo k povečanemu tveganju za nastanek revščine in je zato primarno potrebno krepiti stabilnost prvega stebra ter iskati nove vire za njegovo financiranje. Skeptični smo tudi do morebitne odprave monopola obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Eno od najbolj problematičnih in tudi nejasno zapisanih poglavij koalicijske pogodbe, ki pa je za zaposlene ključno, je trg dela. Glede na trende povečevanja deleža oseb, ki ne opravljajo dela po pogodbi o zaposlitvi ali so zaposleni za določen čas, je nesprejemljivo, da bi takšne oblike dela še spodbujali in podpirali, saj to pomeni spodbujanje prekernih oblik dela. Atipične oblike dela bi bilo potrebno povsem redefinirati in jasno razmejiti od delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi in jasno določiti pogoje, kdaj se lahko delo opravlja na drugih pravnih podlagah. Temelj varnosti predstavlja pogodba o zaposlitvi, iz katere tako po nacionalni zakonodaji, kot iz mednarodnih dokumentov izhajajo določene pravice in obveznosti, vse ostale oblike dela pa lahko služijo zgolj jasno določenim namenom in se sklepajo zgolj v primeru, če so zato izpolnjeni pogoji. Prav v tem smislu tudi podpiramo odpravo vzrokov za velik obseg študentskega dela. Koalicijska pogodba predvideva tudi reformo zavoda za zaposlovanje. Glede slednjega sicer menimo, da je zagotovo potreben drugačne in boljše organiziranosti za učinkovitejše posredovanje na trgu dela in da bi bilo potrebno učinke posameznih programov in delovanja zavoda večkrat in temeljiteje ovrednotiti, pa vendar menimo, da predvidena reorganizacija lahko vodi v razkroj zavoda za zaposlovanje in storitev javne službe, ki jo zavod opravlja, kar gotovo ni dobro.

Upamo, da v koalicijski pogodbi zapisano vztrajanje na odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju v skladu s sklenjenimi dogovori ne pomeni priznavanja veljavnosti zadnjega sklenjenega aneksa h Kolektivni pogodbi za javni sektor o odložitvi odprave 3. in 4. četrtine plačnih nesorazmerij, saj je po našem trdnem prepričanju sklenjen nezakonito. Ohranjanje trenutnega stanja bi povzročilo nadaljnjo blokado pogajanj na področju plač v javnem sektorju. Ob dejstvu, da je plačni sistem nujno potreben popravkov in da podaljševanje interventnih ukrepov ohranja nedopustno neenakost javnih uslužbencev, utegne ob odsotnosti drugih ukrepov sredi leta na tem področju priti do konfliktov.

Od nove Vlade zato pričakujemo, da bo posebno pozornost, poudarek in energijo posvetila iskanju rešitev v socialnem dialogu. Ukrepe, potrebne za izhod iz krize, je zato potrebno usmeriti tako, da se ohrani socialna država in da bodo bremena ukrepov in njihovi pozitivni učinki enakomerno razporejeni po celotni družbi. S tem bodo ukrepi pridobili prepotrebno legitimnost in omogočili zdravo rast gospodarstva in učinkovit javni sektor. Zato pozivamo mandatarja, da skupaj s svojo ministrsko ekipo nemudoma pristopi k sklenitvi socialnega sporazuma, v katerem bomo skupaj dogovorili potrebne ukrepe za premik z mrtve točke. In prav zato je za nas ključnega pomena manjkajoči podpis predsednika SDS oziroma mandatarja na Dogovoru socialnih partnerjev in parlamentarnih strank.

 

Dr. Janez Posedi, predsednik KSS PERGAM

 

Ljubljana, 2. februar 2012