Papirničarji v boj za svoje pravice

Sindikat papirne dejavnosti Slovenije in KSS PERGAM pozivata zaposlene in članstvo k akciji zbiranja podpisov za podporo splošne stavke v papirni dejavnosti zaradi odpovedi kolektivne pogodbe dejavnosti…

Sindikat papirne dejavnosti Slovenije in KSS PERGAM pozivata zaposlene in članstvo k akciji zbiranja podpisov za podporo splošne stavke v papirni dejavnosti zaradi odpovedi kolektivne pogodbe dejavnosti in s tem vrsti pravic delavcev ter za povečanje plač.

 

POZIV ZAPOSLENIM IN SINDIKALNEMU čLANSTVU ZARADI PRENEHANJA VELJAVNOSTI KOLEKTIVNE POGODBE ZA PAPIRNO DEJAVNOST

I.

1. Delodajalci (GZS in Združenje delodajalcev Slovenije)  so  30.9.2008 odpovedali kolektivno pogodbo celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti (v nadaljevanju kolektivna pogodba). Kolektivna pogodba je odpovedana kljub temu, da so nekaj mesecev prej (julija 2008)  sklenili nov aneks o plačni politiki v naslednjem letu, kar pomeni, da so se delodajalci pogajali o novem aneksu s figo v žepu in da so že takrat načrtovali odpoved pogodbe. Delodajalci odpovedi kolektivne pogodbe niso niti s stavkom obrazložili, niti niso pozvali k pogajanjem za novo kolektivno pogodbo.

2. Na predlog KSS Pergam je bila 13. decembra 2008 sklenjena nova kolektivna pogodba, s katero je dogovorjeno, da določbe normativnega dela odpovedane kolektivne pogodbe veljajo do 31.12.2009 in da se uporabljajo še 6 (šest) mesecev po preteku veljavnosti. S to novo kolektivno pogodbo je Pergamu uspelo podaljšati veljavnost in uporabo kolektivne pogodbe še za eno leto in šest mesecev do 30.6.2010.

3. Na ponovni predlog KSS Pergam je bil julija 2009 sklenjen nov aneks h kolektivni pogodbi, s katerim je veljavnost kolektivne pogodbe podaljšana do 31.12.2010, s tem, da se določbe normativnega dela kolektivne pogodbe uporabljajo še dva meseca, do 28.2.2011.

Sklenjen je tudi dogovor, s katerim je določeno, da se pogajanja o plačni politiki oziroma dvigu plač, ki sta jih je za leto 2009 predlagala KSS Pergam in Sindikat papirne dejavnosti prekinejo in nadaljujejo v letu 2010. Podaljšanje veljavnosti kolektivne pogodbe je KSS Pergam dosegla samo zato, ker se je odpovedala dvigu plač v letu 2009 – delodajalci torej niso k podaljšanju veljavnosti kolektivne pogodbe, s katero se zagotavljajo minimalne pravice  zaposlenih, prispevali nič.

4.    V mesecu oktobru 2010 je po dolgih pogajanjih bil podpisan aneks h kolektivni pogodbi, s katerim so plače (izhodiščne in osnovne) povečane za 2 %.

5.    Z delodajalci je bilo dogovorjeno, da se po podpisu aneksa nadaljujejo pogajanja za novo kolektivno pogodbo in da se opravi razgovor delodajalcev in sindikatov o novi plačni politiki, vendar zaradi delodajalcev ti dogovori niso uresničeni.

6.    Kolektivna pogodba je prenehala veljati 31.12.2010 (določbe normativnega dela se uporabljajo do 28. februarja 2011), saj delodajalci načrtno niso privolili  niti v pogajanja za novo kolektivno pogodbo, niti v podaljšanje njene veljavnosti, niti v razgovor o novi plačni politiki.

Delodajalci torej načrtno zavračajo vsakršne pogovore o kolektivni pogodbi, dokler ne bodo sprejete spremembe ZDR, s katerimi pa bodo po vsej verjetnosti standardi za delavce bistveno zmanjšani. Tako se v spremembah  ZDR predlaga  črtanje pravice delavcev do dodatka za delovno dobo, regresa za letni dopust, prevoza na delo, dodatkov za pogoje dela, predlaga se neupoštevanje odmora za malico v delovni čas, kar pomeni zmanjšanje plač, omejitev dopusta, ipd. Do sprememb ZDR pa bi zaposleni ostali brez kolektivne pogodbe in s tem brez minimalne zaščite svojih pravic in položaja, kar vodi v anarhijo in nepreglednost plačne politike ter zmanjševanje pravic zaposlenih. Vse s ciljem, da lastniki in uprave podjetij čimveč dobička in denarja pospravijo v svoje žepe in da zaposlene čimbolj spravijo na tla. Takšno ravnanje je načrtno uperjeno zoper sindikate na ravni dejavnosti in s tem zoper sindikate v podjetjih, s ciljem, da se bistveno oslabi moč sindikata, saj le povezani in združeni sindikati v pogajanjih na ravni dejavnosti lahko dosežejo uveljavitev interesov zaposlenih. Z odpravo kolektivne pogodbe dejavnosti bodo zmanjšane pravice vseh zaposlenih, saj bo moč sindikatov razbita in bodo delodajalci v pogajanjih v podjetjih lažje dosegli znižanje pravic, tudi z ustrahovanjem sindikatov in zaposlenih, kar se v posameznih podjetjih že dogaja.

II.

Odgovornost za prenehanje veljavnosti kolektivne pogodbe dejavnosti, kar lahko pomeni tudi dokončno odpravo kolektivne pogodbe dejavnosti (kar se čedalje bolj izrazito kaže v ravnanjih delodajalcev), nosijo izključno delodajalci, pri čemer posamezni direktorji in lastniki podjetij igrajo do skrajnosti umazano igro. Njihova odgovornost se kaže predvsem v naslednjem:

1.    Delodajalci kljub večkratnim pozivom KSS Pergam za nadaljevanje pogajanj o novi kolektivni pogodbi dejavnosti, nazadnje konec leta 2010, načrtno zavračajo pogajanja, ker še ni sprejeta nova delovno pravna zakonodaja (ZDR). Ta naj bi bila sprejeta po predlogu pristojnega ministrstva do polletja 2010, glede na zaplete pri pogajanjih (ki se praktično niti niso začela ) in upravičenem vztrajanju sindikatov na soglasju pri sprejemanju ZDR , pa se realno lahko zgodi, da bodo spremembe ZDR sprejete šele ob koncu letošnjega leta ali pa celo kasneje. Takšno stališče delodajalcev pomeni, da zaposleni najmanj eno leto ne bodo imeli kolektivne pogodbe dejavnosti in s tem zagotovljenih pravic, standardov in zaščite. Zato je Pergam upravičeno predlagal podaljšanje veljavnosti kolektivne pogodbe dejavnosti.

2.    KSS Pergam je v začetku januarja 2011 delodajalcem posredoval novo kolektivno pogodbo dejavnosti, s katero naj bi se podaljšala veljavnost odpovedane kolektivne pogodbe dejavnosti do 30.6.2011, s tem, da bi se določbe normativnega dela uporabljale še en mesec dodatno. Na ta predlog delodajalci prav tako doslej niso odgovorili, kar pomeni, da delodajalci nimajo nobenega interesa niti za sklenitev kolektivne pogodbe dejavnosti, niti za urejanje pravic, standardov in zaščite zaposlenih na ravni papirne dejavnosti. S tem bodo zaposleni dejansko postavljeni v povsem brezpravni položaj, saj skoraj v nobenem podjetju ni podjetniške kolektivne pogodbe, ki bi urejala pravice in položaj zaposlenih, prav tako pa je 31.12.2009 prenehala veljati tudi kolektivna pogodba o usklajevanju plač na ravni države, ki je nadomestila splošno kolektivno pogodbo.

3.    Kljub sklenjenemu pisnemu dogovoru, da se že februarja 2010 organizira sestanek delodajalcev in sindikatov o novi plačni politiki  in kljub večkratnim pozivom KSS Pergam, da se takšen razgovor organizira, delodajalci načrtno odklanjajo razgovore o novi plačni politiki. Gre za skrajno ignorantsko obnašanje delodajalcev, še posebej, ker so delodajalci doslej večkrat poudarjali, da je ravno neustrezna plačna politika (vsakoletni dvig osnovnih plač) razlog za odpoved kolektivne pogodbe. Delodajalci ob tem doslej niso predlagali nobenih rešitev glede nove plačne politike, za razliko od Pergama, ki je pripravil celovite rešitve in predloge za novo plačno  politiko.

III.

Prenehanje veljavnosti kolektivne pogodbe dejavnosti kot posledice njene odpovedi s strani delodajalcev, nepripravljenosti delodajalcev za pogajanja za novo kolektivno pogodbo ali za podaljšanje veljavnosti kolektivne pogodbe pomeni za zaposlene trajno in radikalno znižanje nekaterih že pridobljenih pravic. Še posebej, ker je prenehala veljati tudi kolektivna pogodba o usklajevanju plač (ta je na ravni države nadomeščala prejšnjo Splošno kolektivno pogodbo) in ker se bodo pravice za zaposlene v papirni dejavnosti (razen v redkih podjetjih, kjer je sklenjena podjetniška kolektivna pogodba in če tudi ta ne bo odpovedana, kar je realnost) odslej urejale le na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, ki pa mnogih pravic, ki so bile vsebovane v kolektivnih pogodbah dejavnosti,sploh ne ureja.

Odpoved kolektivne pogodbe ob naštetih drugih dejstvih za zaposlene pomeni:

1.    Znižanje osnovnih plač in s tem tudi dejanskih plač, kot posledice dejstva, da na ravni države v kolektivni pogodbi ne bodo določene izhodiščne plače po  tarifnih razredih kot minimalni standardi, razen če to vprašanje ni urejeno v podjetniških kolektivnih pogodbah (v papirni dejavnosti so podjetniške kolektivne pogodbe izjema), ali če to ne urejajo pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je potrebno upoštevati, da je zaradi odpovedi kolektivne pogodbe dejavnosti velika realnost, da se odpovedo tudi podjetniške kolektivne pogodbe ali predlagajo nižji standardi in da delodajalci iz enakega razloga lahko predlagajo nove pogodbe o zaposlitvi z nižjimi standardi. Dejanske plače zaposlenih se lahko zaradi prenehanja veljavnosti kolektivne pogodbe znižajo tudi do višine minimalne plače, saj bo v bodoče za zaposlene le zakon določal najnižjo raven plač. To za zaposlene v V. tarifnem razredu s 40 leti delovne dobe in z delom v posebnih pogojih dela (nočno delo, nadure, izmensko delo, delo v nedeljo in na praznike, ipd) lahko pomeni dejansko znižanje plače v povprečju tudi do 300 evrov (upoštevana minimalna plača v višini 748,10 evrov in izhodiščne plače z dodatki za delovno dobo in za posebne pogoje dela iz veljavne kolektivne pogodbe). Ob vsem tem bo zaradi prenehanja veljavnosti kolektivne pogodbe dejavnosti plačna politika prepuščena izključni volji delodajalcev v podjetju.

2.     Odprava dodatka za delovno dobo, saj Zakon o delovnih razmerjih ne ureja višine tega dodatka, (ta se ureja s kolektivno pogodbo dejavnosti). To bo znižalo plačo zaposlenim, pri čemer bi bili še posebej prizadeti starejši delavci, ki se jim plača lahko zaradi tega zniža do 20 %. Zaradi odpovedi  panožne kolektivne pogodbe lahko pride do tega, da bi se dodatek za delovno dobo vključil v plačo, kar je začetek dokončne odprave dodatka za delovno dobo, ki je določen v kolektivnih pogodbah in pripada vsem zaposlenim v privatnem sektorju. Temu bo prispevala tudi predvidena sprememba ZDR (če bo sprejeta), s katero se tudi pravica do tega dodatka prenaša v kolektivne pogodbe.

3.    Odprava standarda, ki ga imajo samo Pergamove pogodbe (doslej tudi pogodba za papirno dejavnost), da se ob vsakokratnem dvigu izhodiščnih plač dvignejo tudi osnovne  – torej dejanske plače zaposlenih. Tudi sicer bo dvig plač, ki je doslej zagotovljen s kolektivno pogodbo dejavnosti, v celoti prepuščen volji delodajalcev in moči sindikatov v posameznih podjetjih.

4.    Odprava dodatkov za delo v posebnih pogojih dela in sicer dodatka za nočno delo, nadure, za delo v nedeljo in za praznike, za izmensko delo, dežurstvo in za delo v deljenem delovnem času, saj ZDR ne ureja višine teh dodatkov. Zaradi tega se višina plače v povprečju lahko zniža od 25 do 30 %.

5.    Zmanjšanje števila dni letnega dopusta v povprečju za 7 dni, v skrajnem primeru pa tudi za 10 in več dni, saj ZDR določa manj dni letnega dopusta, pri tem pa bodo posebej prizadeti delavci, ki imajo daljšo delovno dobo, zaposleni delavci v proizvodnji, ki delajo v posebnih pogojih dela (delavec s 40 leti delovne dobe, ki dela v proizvodnji v posebnih pogojih dela – izmensko delo, nočno delo, nadure ipd – izgubi najmanj 10 dni letnega dopusta).

6.    Odpravo drugih standardov, kot na primer povračila stroškov za prehrano in povračilo stroškov prevoza na delo, kar prav tako vpliva na nižje prejemke zaposlenih, saj ZDR ne ureja višine teh povračil. Prav tako so lahko odpravljene tudi solidarnostne pomoči in jubilejne nagrade. Višina regresa za letni dopust (najmanj v višini minimalne plače) in odpravnina ob upokojitvi ostanejo glede na določbe ZDR nespremenjene, razen če pri spremembah ZDR ne bo prišlo do znižanja teh standardov, kar pa se pri višini regresa za letni dopust že predlaga (regres za letni dopust naj bi bil v višini največ 80 % minimalne plače). Zmanjšani bodo tudi standardi glede pogojev za delovanje sindikatov.

IV.

Prenehanje veljavnosti kolektivne pogodbe dejavnosti zaradi njene odpovedi s strani delodajalcev pomeni tudi poskus načrtnega slabljenja sindikatov v podjetjih in KSS Pergam, saj naj bi v bodoče delodajalci večino zadev (od plač do dodatkov) poskušali urejati brez zaposlenih in sindikata. Seveda, vse v škodo zaposlenih in njihovega položaja, ki je zaradi krize že itak ogrožen.

Predsedstvo Sindikata papirne dejavnosti in KSS Pergam sta zaradi odpovedi kolektivne pogodbe dejavnosti in prenehanja njene veljavnosti ter posledic na položaj zaposlenih sklenila pozvati zaposlene in članstvo KSS Pergam v podjetjih papirne dejavnosti, da s svojim podpisom podprejo sindikate v podjetjih in KSS Pergam pri
zvedbi splošne stavke. Namen stavke in iskanje podpore zaposlenih in članstva Pergam je:

–       Ohraniti kolektivno pogodbo papirne dejavnosti,
agotov
ti njeno veljavnost do sklenitve nove kolektivne pogodbe ter s tem zagotoviti ohranitev plačne politike in drugih standardov, določenih v Kolektivni pogodbi celulozne, papirne in papirno-predelovalne dejavnosti,

–       Dodaten dvig plač zaposlenim zaradi zaostritve njihovega položaja, saj plačna politika za naprej zaradi prenehanja veljavnosti kolektivne pogodbe ni določena.

 

 Lj
bljana, 3.februar 2011

 KSS PERGAM, Predsednik, Dušan Rebolj