Načelne pripombe PERGAMA na teze o spremembi ZDR

Predsedstvo KSS PERGAM se je seznanilo s tezami MDDSZ o spremembah ZDR. Zaradi zelo splošne narave vsebine tez je podalo ministrstvu generalne pripombe na poslane teze, ki jih objavljamo.

Uvod:

Ugotavljamo, da je posredovano gradivo precej splošno in da mnogi predlogi sprememb predstavljajo bolj cilj, ki naj bi ga s spremembami dosegli, pri čemer pa marsikje ni predlogov konkretnih rešitev, o katerih bi bilo mogoče podajati konkretne pripombe. Ugotavljamo tudi, da drugi del (Cilji) in tretji del (Bistveni predlogi in področja potrebnih sprememb ZDR) nista povsem usklajena in da nekaterih rešitev, ki so vsebovane v drugem delu, v tretjem delu ne najdemo, v nekaterih predlogih pa so si posamezne alineje tudi nasprotujoče. Povsem nejasno je žal tudi to, kakšno je stališče resornega ministrstva do gradiva in posameznih v njem vsebovanih rešitev, kar bi seveda bistveno pripomoglo k usmerjanju razprave o tem gradivu.

Ob tem moramo posebej poudariti, da vključevanje socialnih partnerjev v postopek priprave zakona že v fazi izhodišč v načelu seveda podpiramo, absolutno pa nasprotujemo slabi praksi, ki smo ji že bili priča pri pripravi nekaterih ključnih zakonov iz področja Ministrstva za delo družino in socialne zadeve (nazadnje Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), kjer je splošni razpravi o izhodiščih brez konkretnih zaključkov sledilo zakonsko besedilo, za usklajevanje katerega je bilo nato premalo časa, da bi zakon lahko uskladili med socialnimi partnerji. Na tem mestu zato opozarjamo, da zahtevamo, da tovrstnih časovnih pritiskov na sprejem sistemskih sprememb Zakona o delovnih razmerjih ne bo in da bo zakon posredovan v državnozborsko proceduro šele ko bo usklajen s socialnimi partnerji.

Pripombe v nadaljevanju so podane na tretji del gradiva, in so zaradi že omenjene narave in splošnosti gradiva načelne in splošne in naj služijo zgolj kot izhodišča za nadaljnjo razpravo, medtem ko bomo konkretnejše opredelitve lahko podali šele, ko bodo jasni konkretni predlogi rešitev in kasneje ob oblikovanju samega zakonskega besedila.

Ad.1:

Uskladitvi ZDR z odločbo Ustavnega sodišča RS ne nasprotujemo.

Ad.2:

Glede predlogov za zakonske spremembe pričakujmo podrobnejšo obrazložitev predloga in potrebe za spremembe na tem področju.

Ad.3:

Uskladitvi med ZUTD in ZDR ne nasprotujemo, načeloma tudi ne nasprotujemo možnosti uporabe informacijske tehnologije za obveščanje neizbranih kandidatov, vendar pa se nam v zvezi s tem postavlja kar nekaj vprašanj, na katere bo potrebno poiskati odgovore ob konkretnih rešitvah na tem področju.

Ad.4:

Izrecno nasprotujemo temu, da bi se dogovarjanje o opravljanju drugega dela spustilo iz nivoja kolektivne pogodbe na nivo pogodbe o zaposlitvi. Nasprotno, zaradi še vedno pogosto prisotne klavzule v pogodbah o zaposlitvi, po kateri je delavec dolžan opravljati tudi druga dela po nalogu nadrejenega, ne glede na to, ali imajo kakršno koli povezavo z delom, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, predlagamo, da se v ZDR izrecno prepove uporaba takšnih klavzul.

Podpiramo omejevanje obveznosti delavca, da spoštuje delodajalčeva navodil, ki bi pomenila protipravno, celo kaznivo dejanje.

V načelu ne nasprotujemo možnosti uvajanja konkurenčne klavzule tudi pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas, vendar menimo, da je potrebno višino nadomestila bistveno dvigniti iz veljavne 1/3, višina nadomestila pa bi morala biti odvisna od obsega konkurenčne klavzule. Prav tako predlagamo, da se uvede domneva, da delavec zaradi konkurenčne klavzule ne more pridobiti zaslužka, primerljivega njegovi prejšnji plači in da mu je delodajalec dolžan plačevati nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule, razen če ga od tega odveže ali če se delavec dejansko kljub spoštovanju konkurenčne klavzule zaposli in prejema plačo, ki je primerljiva z njegovo prejšnjo plačo.

Predlagamo tudi, da se zaradi nejasnosti tretjega odstavka skuša najti definicija primerne zaposlitve.

Ad. 5:

a)

V načelu podpiramo predloge, ki so usmerjeni v povečanje konkurenčnosti zaposlitev za nedoločen čas in ki zmanjšujejo možnosti zlorab zaposlovanja za določen čas. Vsekakor pa ostro nasprotujemo in menimo da ni nikakršnih utemeljenih razlogov za širjenje zakonskih primerov zaposlovanja za določen čas in podaljševanje obdobja, za katerega se lahko sklepajo pogodb o zaposlitvi za določen čas.

b)

V načelu dopuščamo spremembe na področju sklepanja pogodb o zaposlitvi in odpovedi le-teh za vodilne delavce, vendar le, če bodo utemeljene, o čemer bo mogoče podati stališče po obrazložitvi predlogov in njihovi konkretizaciji.

Ad.6:

Ostro nasprotujemo odpravi ali podaljšanju časovne omejitve dela pri uporabniku v primeru napotenih delavcev s strani agencije za zagotavljanje dela drugim uporabnikom, sicer pa podpiramo predloge, ki gredo v smer zaščite delavcev, zaposlenih pri agenciji za zagotavljanje dela, zlasti glede dostopa do bonitet in drugih službenih ugodnosti ter plačila v času nezagotavljanja dela, kjer ne vidimo posebnih razlogov za različno obravnavo zaposlenih pri agencijah in zaposlenih pri ostalih delodajalcih (uporaba 137. člena ZDR-nezagotavljanje dela s strani delodajalca).

Ad.7:

Iz predlaganega gradiva ni razvidno, kakšen je namen in kakšne rešitve se predlagajo v zvezi z ureditvijo dela na domu, zato se do predloga ne moremo opredeljevati.

Ad.8:

Menimo, da pri poslovodnih delavcih ni nobenih utemeljenih razlogov za spreminjanje ureditve sklepanja in odpovedi pogodb o zaposlitvi, za razliko od vodilnih delavcev, glede katerih dopuščamo možnost nekaterih sprememb.

Ad.9:

Glede spremembe delodajalca KSS PERGAM vztraja pri predlogu, ki ga je že podal na delovni skupini za spremembo 73. člena ZDR, po katerem je odločitev o tem, ali bo prenesen k delodajalcu prevzemniku ali pa bo ostal pri delodajalcu prenosniku v rokah delavca, ne da bi mu v primeru zavrnitve grozila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odklonitev prehoda bi namreč pomenila, da delavec ostaja pri delodajalcu prenosniku, le-ta pa mu v primeru, da njegovega dela ne potrebuje več, redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Poleg tega predlagamo, da se v povezavi z 204. členom ZDR v zakonu izrecno določi sodno varstvo delavcev z zahtevo po obstoju delovnega razmerja z delodajalcem prevzemnikom, v kolikor je bil izveden pravni prenos podjetja ali dela podjetja, delavci pa niso bili prenešeni k delodajalcu prevzemniku, oziroma jim ni bila dana možnost prehoda k delodajalcu prevzemniku.

Ad. 10:

V zvezi s predlogi, ki se nanašajo na prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pričakujemo dodatno obrazložitev, pri čemer pa se strinjamo s tem, da se pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pred potekom časa, za katerega je sklenjena, ne dopusti uporaba vseh načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

A)

Ne nasprotujemo jasnejši opredelitvi postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi, nasprotujemo pa poenostavljanju postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi, še zlasti ker menimo, da nekatere faze postopka, za katere iz gradiva izhaja, da naj bi predstavljale pretirane ovire pri odpuščanju, pomenijo pomembno varstvo pravic zaposlenih v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi (npr. obrazložitev razloga za odpoved, vsebina vabila na zagovor, vročanje ipd.).

B)

a)

Nasprotujemo odpravi rokov za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kadar gre za odpoved iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti, prav tako nasprotujemo personalizaciji razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob tem menimo, da je tretja alineja B/a zapisana dvoumno in dopuščamo tudi možnost drugačne razlage predlaganega besedila. Opozarjamo, da predlagana ureditev pomeni radikalen poseg v institut redne odpovedi iz poslovnega razloga in je zato potreba temeljitega premisleka.

Glede obveznosti delodajalca v zvezi s preverjanjem možnosti zaposlitve delavca pod drugimi pogoji iz gradiva ni razvidno, kaj se predlaga, zato se do tega predloga ne moremo opredeliti, podpiramo pa dopolnitev definicije ustrezne zaposlitve z elementom plače, prav tako pa podpiramo izenačitev sodnega varstva tistih, ki so sprejeli ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi in tistih, ki so sklenitev ponujene pogodbe o zaposlitvi zavrnili in zatrjujejo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Glede na to, da ima odpravnina tudi funkcijo odmene delodajalca delavcu za delo, ki ga je zanj opravil, o čemer se je že izreklo tudi Ustavno sodišče, nasprotujemo črtanju pravice do odpravnine v primerih, ko delavec ne preide v odprto brezposelnost, kar izhaja tudi iz pogodbene narave delovnega razmerja.

b)

Glede odpovednih rokov menimo, da spremembe niso potrebne in zato spremembi nasprotujemo, vsekakor pa gre predvsem za interesno vprašanje, pri čemer poudarjamo, da se veljavni odpovedni roki z začetkom uporabe ZUTD, torej s 1.1.2011 že skrajšujejo.

c)

Predlagamo, da se glede definicije večjega števila delavcev ohrani drugi odstavek 96. člena ZDR, prvi pa se črta.

Glede odpravnine kot le enega izmed alternativno uporabnih ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja ni povsem jasno, kakšen je namen predloga, vsekakor pa absolutno nasprotujemo temu, da delavcem v primeru uporabljenih drugih ukrepov odpravnina ne bi pripadala, če je to namen predloga. ZDR sicer že sedaj vsebuje možnost, po kateri delodajalcu ni potrebno izplačati odpravnine delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi, in sicer če mu hkrati ponudi novo ustrezno zaposlitev pri sebi.

Menimo, da bi bilo v zakonu smiselno izrecno določiti, da gre za odpoved večjemu številu delavcev tudi v primeru, ko je uporabljen institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove o zaposlitvi pri večjemu številu delavcev.

Strinjamo se s tem, da se kriteriji za določanje presežnih delavcev oblikujejo na nivoju podjetja, vendar menimo, da bi to morala biti vsebina kolektivne pogodbe na nivoju delodajalca. Prav tako se strinjamo s tem, da se institut prednostne pravice do zaposlitve zagotovi vsem delavcem, odpuščenim iz poslovnega razloga.

d)

Glede predlogov v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave načeloma ne nasprotujemo pregledu in po potrebi jasnejšemu zapisu teh določil, vendar je za konkretnejšo opredelitev potrebno pridobiti obrazložitev in namen predlogov ter konkretne rešitve za spremembo členov.

e)

Nasprotujemo znižanju odpravnin, podpiramo pa pripravljenost za sistemsko ureditev odpravnin v posebnem zakonu o skladu za odpravnine.

f)

Menimo, da predlog glede razmejitve redne in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pomeni popolno porušenje specifik posameznih načinov odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Absolutno pozdravljamo predlog za rešitev nevzdržne situacije, ki je posledica čakanja na odločitev glede začasne nezmožnosti delavca za delo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje in pred socialnim sodišče.

Glede pisnih navodil zdravnika o ravnanju v času bolniške odsotnosti menimo, da ZDR ni primeren zakon za takšno ureditev, prav tako pa menimo, da bi iz takšnih navodil lahko delodajalec razbral diagnozo delavca, kar pa menimo, da ne bi bilo sprejemljivo in bi predstavljalo prekomeren poseg v zasebnost delavca.

g)

Strinjamo se odpravo dodatnih rokov in obveščanjem inšpektorja za delo v primeru izredne odpovedi delavca iz razlogov na strani delodajalca, prav tako pa pozdravljamo predlog za jasnejšo ureditev podlag za izredno odpoved delavca v primeru neplačevanja prispevkov za socialno varnost s strani delodajalca.

h)

V zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča gre za precejšnje spremembe sistema določanja odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zato pričakujemo teoretično in praktično obrazložitev spremembe odškodnine v denarno povračilo. Ob tem ne nasprotujemo odpravi zgornje omejitve višine odškodnine, absolutno pa nasprotujemo možnosti, da bi reintegracijo preprečila zgolj volja delodajalca, da do reintegracije ne pride, prav tako pa glede na pogodbeno naravo delovnega razmerja menimo, da ni primerna reintegracija pod spremenjenimi pogoji, če delavec s tovrstno reintegracijo ne bi soglašal.

j)

Glede varovanih kategorij delavcev v primeru, če se ukinja ločena enota ali obrat dopuščamo možne izjeme, ki pa jih je potrebno natančno opredeliti in v največji možni meri preprečiti zlorabe takšnih izjem.

Glede uporabe 90.a člena v primerih varstva starejših delavcev menimo, da je 90.a člen ZDR uporabljiv tudi za to kategorijo zaposlenih v primerih, ko jim delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi. Glede na to, da je za 90.a člen ZDR pomembno soglasje delavca za sprejem zaposlitve pri drugem delodajalcu, soglasje starejšega delavca pa je potrebno tudi za odpoved pogodbe starejšemu delavcu, menimo, da ni ovire, da bi ob takšnem soglasju bil 90.a člen ZDR tudi uporabljen.

Podpiramo uskladitev rešitev o varstvu invalidov med ZZRZI in ZPIZ-2, pri čemer je seveda potrebno počakati na veljavno ureditev v ZPIZ-2.

Nasprotujemo ureditvi, po kateri bi delavcu ex lege prenehalo delovno razmerje ob izpolnitvi pogojev za upokojitev, pri čemer opozarjamo na dejstvo, da je takšno ureditev v Zakonu o javnih uslužbencih Ustavno sodišče že spoznalo kot neskladno z Ustavo RS.

Ostro nasprotujemo tudi temu, da bi se v izpolnitev minimalnih pogojev za starostno upokojitev vštevala tudi dodatna doba in zniževanje starosti zaradi otrok, saj gre za individualno pravico, o kateri odloča delavec sam.

Podpiramo ureditev, po kateri delodajalec ne sme začeti niti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavki od začetka nosečnosti do konca materinskega dopusta.

Ad.11:

Načeloma ne nasprotujemo temu, da se institut poskusnega dela napravi bolj prožen, glede na dejstvo, da gre za zaposlitev za nedoločen čas, pri čemer pa je potrebno posebno pozornost in razpravo posvetiti konkretnim predlogom, pri čemer se nam poraja mnogo dilem, ki jih bo potrebno v nadaljevanju razprave razčistiti. Izrecno pa nasprotujemo sklepanju pogo
be o zaposlitvi za določen čas v primeru poskusnega dela, saj menimo, da bi to privedlo do še večjega obsega sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, hkrati pa menimo, da je takšna rešitev nepotrebna tudi v primeru, č
se institut poskusnega dela naredi prožnejši. Nasprotujemo tudi temu, da bi o podaljšanju poskusne dobe odločal sam delodajalec, saj bi to dejansko v primerih, kot so našteti v gradivu, imelo dejansko lahko enake posledice kot npr. odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi razlogov, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neutemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi (npr. zaradi bolniške odsotnosti).

Ad.12:

Nasprotujemo prenosu pravice do dodatka za delovno dobo med pravice, ki se dogovarjajo v kolektivnih pogodbah. Gre za povsem interesno vprašanje, predlagana rešitev pa glede na aktualno stanje kolektivnega dogovarjanja v Sloveniji nikakor ni sprejemljiva.

Nikakor se ne strinjamo se z izločitvijo nekaterih pravic iz Zakona o delovnih razmerjih in njihovim prenosom
na kolektivne pogodbe, temveč menimo, da je potrebno v zakonu kot minimalni standard določiti tudi višino teh pravic.

Nasprotujemo znižanju višine regresa pod nivo minimalne plače.

Glede pravice do odpravnine ob upokojitvi načeloma ne nasprotujemo urejanju tega vprašanja v sklopu zakona o skladu za odpravnine, vsekakor pa je dotlej potrebno to pravico ohraniti v ZDR, naše stališče glede ureditve te pravice v prihodnje pa je odvisna od predlogov glede ureditve sklada za odpravnine.

Nasprotujemo znižanju nadomestila plače za primere, ko delodajalec delavcu ne more zagotavljati dela, prav tako pa menimo, da je vprašljivo, da bi zgolj osnovna plača predstavljala osnovo za izračun nadomestila plače. Ob tem pripominjamo, da ne nasprotujemo jasnejšemu zapisu glede osnove za nadomestilo plače.

Glede morebitnih sprememb na področju pravic iz zdravstvenega zavarovanja in s tem povezane uskladitve v Zakonu o delovnih razmerjih pa s tovrstnimi predlogi nismo seznanjeni in nasprotujemo urejanju teh pravic v okviru Zakona o delovnih razmerjih.

Ad.13:

Ostro nasprotujemo črtanju vštevanju odmora med delovnim časom v delovni čas, pri čemer gre tudi v tem primeru tudi za interesno vprašanje.

Ne nasprotujemo uskladitvi med 150. členom ZDR in 33. členom ZVZD oziroma predlagamo, da se uporabi enaka dikcija, kot v drugem odstavku 145. člena ZDR.

Podpiramo določitev dodatnih dni letnega dopusta za delavce, ki delajo krajši delovni čas od 36 ur, ki šteje kot polni, na delovnih mestih, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare.

Ad.14:

Nasprotujemo določitvi zgornje meje letnega dopusta v zakonu, prav tako določanju letnega dopusta in regresa po dvanajstinah.

Predlagamo ponovno proučitev ureditve sorazmernosti pri letnem dopustu.

Načeloma ne nasprotujemo temu, da se načrtuje izrabo letnega dopusta, vendar je pri tem potrebno zagotoviti ustrezne rešitve za primere, ko obstajajo utemeljeni razlogi za to, da delavec dopusta v planiranem terminu ne more izkoristiti oziroma če zaradi teh razlogov namen letnega dopusta ne bi bil dosežen. Nasprotujemo pa rešitvi, po kateri bi bilo mogoče neizrabljen del letnega dopusta prenesti v naslednje leto le s soglasjem delodajalca.

Predlagamo tudi, da se ureditev v zakonu uskladi z veljavno sodno prakso Evropskega sodišča (sodba Schaffer).

Ad.15:

Strinjamo se z vključitvijo osnovnih pravil glede izobraževalnih pogodb v zakon, zlasti glede razmejitve med izobraževanjem v interesu delodajalca in izobraževanjem v interesu delavca in glede tega kdaj se izobraževanje in usposabljanje všteva v delovni čas delavca. Glede predloga za prenovo ureditve izobraževanja in usposabljanja delavcev se ne moremo opredeliti, saj gradivo ne vsebuje nobenega konkretnega predloga.

Ad.16:

Nasprotujemo poenostavitvi disciplinskega postopka in tudi temu, da se možnost določanja disciplinske sankcije spusti na nižji nivo od kolektivnih pogodb dejavnosti.

Predlagamo, da se v zakonu izrecno določi, da se disciplinski postopek izključuje z izdajo opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Ad.17:

Strinjamo se z mnenjem stroke, da je za varstvo starejših delavcev starostna meja 55 let popolnoma ustrezna.

Ad.19:

a) Glej pripombo k Ad.3.

b) Načeloma ne nasprotujemo možnosti informiranja o nekaterih izmed naštetih vsebin z uporabo informacijske tehnologije, vendar menimo, da ni sprejemljivo, da se o tem delavec in delodajalec dogovorita v pogodbi o zaposlitvi, pri kateri delavec nastopa kot pogodbeno šibkejša stranka. Velike pomisleke pa imamo tudi glede dejstva, da je uporaba takšnega načina v veliki meri odvisna od stopnje tehnološke razvitosti delovnega procesa in računalniške pismenosti zaposlenih. Vsekakor je potrebno zagotoviti varstvo delavcev na način, da imajo v vsakem primeru pravico zahtevati informacijo v pisni obliki. Glede druge alineje menimo, da gre za tako občutljiva potrdila, da je zgolj uporaba informacijske tehnologije zelo vprašljiva.

c) Menimo, da je veljavna ureditev povsem primerna in da izrecno ne onemogoča uporabe informacijske tehnologije pri komunikaciji med delodajalcem in sindikatom, če je tak dogovor med njima.

d) Menimo, da je veljavna ureditev na tem področju povsem ustrezna in da spremembe na tem področju niso potrebne.

Ad.20:

Nasprotujemo širjenju primerov, v katerih je potrebno v 30 dneh uveljavljati sodno varstvo preko primerov, že določenih v tretjem odstavku 204. člena ZDR, saj menimo, da bi takšna rešitev pomenila neenako obravnavo zaposlenih pri uveljavljanju sodnega varstva (npr. glede denarnih zahtevkov), strinjamo pa se s podaljšanjem roka za uveljavljanje sodnega varstva v primeru nezakonite odpovedi in drugih primerov prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

Strinjamo se s predlogom, ki je sicer vsebovan v drugem delu gradiva, v tretjem pa ne, in sicer da zahteva za odpravo kršitev ne bi več predstavljala procesne predpostavke za uveljavljanje sodnega varstva. Prav tako menimo, da je zlasti v primeru kršitev, ki trajajo dlje časa, potrebno določiti, da je sodno varstvo mogoče zahtevati tudi po preteku 30 dni od roka, v katerem bi delodajalec na podlagi podane zahteve za odpravo kršitev le-to moral odpraviti, in sicer ves čas trajanja kršitve oziroma da rok za sodno varstvo začne ponovno teči v primeru nove zahteve za odpravo kršitev.

Ad.21:

Strinjamo se jasnejšo določitvijo pooblastil inšpekcije za delo.

Ad.22:

Strinjamo se s predlogi za zakonske spremembe na področju kazenskih sankcij, poleg tega pa predlagamo tudi splošni pregled določb na področju kazenskih sankcij in po potrebi tudi druge spremembe na tem področju.

Poleg predlogov sprememb, vsebovanih v gradivu, predlagamo tudi celovit pregled ureditve delovnega časa, posebej na področju referenčnih obdobij in glede razmejitve med prerazporejanjem delovnega časa in dela preko polnega delovnega časa, z namenom vzpostaviti pravilo 8 urnega delovnika, ki je v praksi pogosto bolj izjema kot pravilo.

Poleg tega je potrebno natančno proučiti vprašanja in stališča, ki jih je obravnavala komisija za spremljanje izvajanja ZDR in po potrebi njene ugotovitve vključiti v spremembe ZDR.

KSS PERGAM bo naknadno posredovala tudi dodatne predloge za spremembo ZDR, saj se zgornja opredelitev nanaša zgolj na posredovano gradivo in na nekatera najbolj pereča vprašanja ZDR, ki smo jih zaznali v praksi glede izvajanja tega zakona.

 

Dušan Rebolj, Predsednik KSS PERGAM